Skrb za okolje?

Avtomobilskim prodajalcem gre dobro. Pravzaprav odlično: letos so slovenski prodajalci vozil do konca avgusta prodali že 56.679 novih vozil, 6573 vozil ali 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Če bodo tako uspešno prodajali avtomobile (slovenskim kupcem ali kupcem v tujini) tudi v mesecih do konca letošnjega leta, utegne število prodanih novih osebnih avtomobilov v letu 2017 zrasti celo prek 70.000.

Na tak razcvet avtomobilskega trga smo lahko ponosni, saj je to običajno znak uspešne, razvijajoče se in rastoče družbe. A uspešne družbe odlikujejo tudi drugi dosežki. Eden od teh je na primer pravilo, da morajo za razgradnjo odsluženih izdelkov poskrbeti tisti, ki so te izdelke prodali kot nove oziroma jih spravili na trg. Pri nas pa očitno to ne velja: s predlogom uredbe o posebni dajatvi na odslužene in odjavljene avtomobile namerava vlada skrb za avtomobilske razbitine prevaliti na pleča njihovih lastnikov. Namesto, da bi država prek svojih inšpekcijskih služb poskrbela, da sistem deluje in da bi odsluženi avtomobili tudi v resnici našli pot do uradnih razgrajevalnic, bodo morali zdaj za to poskrbeti lastniki teh avtomobilov, sicer jih bo po žepu udaril nov davek. Avtomobilski prodajalci, ki jim gre letos tako dobro, pa se bodo ob pomoči ustrežljivih oblastnikov znova izognili financiranju razgradnje odsluženih avtomobilov. Več o tem – in o protestu AMZS proti uvedbi nove dajatve – pišemo v posebnem članku.

Ob vsem tem dogajanju pa pred nosom uradnikov – in tudi avtomobilskih prodajalcev – že rastejo novi improvizirani prodajni saloni rabljenih avtomobilov pod milim nebom. Nanje so preprodajalci avtomobilov že začeli voziti rabljene avtomobile iz držav zahodne Evrope – starejše avtomobile z umazanimi dizelskimi motorji, ki so jih vozniki v nekaterih zahodnoevropskih državah ob finančni spodbudi avtomobilskih izdelovalcev zamenjali za nove in čiste avte. Avtomobile, ki so preveč umazani, da bi se vozili po Nemčiji ali Avstriji, bomo zdaj torej dobili na naše ceste.

Na tem mestu bi lahko vprašali naše uradnike, kako se bodo odzvali na takšno dogajanje. Zdaj bi bila na primer lepa priložnost, da slovenska država pokaže svojo okoljevarstveno naravnanost in zaostri pogoje za uvoz rabljenih avtomobilov z dizelskim motorjem.

A pričakovati kaj takšnega je verjetno jalovo. Saj se naša država doslej še v ničemer ni odzvala niti na dizelsko afero, ki že dve leti kroji dogajanje v avtomobilski industriji in tudi evropski politiki ter gospodarstvu. Celo tisti lastniki Volkswagnovih vozil, ki se zaradi Volkswagnovega manipuliranja s programsko opremo zares čutijo opeharjene, so se morali znajti sami in se pridružiti skupinskim tožbam na tujih sodiščih.

V marsikateri zahodnoevropski državi je politika znala pritisniti na avtomobilsko industrijo in jih spodbuditi k prodaji čistejših dizelskih avtomobilov. Tudi tako, da so morali avtomobilski izdelovalci imetnikom avtov z umazanimi dizelskimi motorji ponuditi izdatno finančno spodbudo, da so te avte zamenjali s čistejšimi. Pridobili so vsi: kupci nove avte, avtomobilski izdelovalci in prodajalci so zadržali svoje kupce, vsi skupaj pa so dobili malce čistejše življenjsko okolje.

Pri nas o čem takem očitno ne razmišlja nihče. Naši uradniki se znajo hitro obrniti le takrat, ko je treba sprejeti kakšno novo uredbo, ki bo dodatno obdavčila lastnike avtomobilov …