Dvojna merila

V petek 1. septembra se začne šolsko leto 2017/2018, v katerem se bo v slovenske osnovne šole odpravilo več kot 170.000 otrok, ki bodo po dvomesečnem premoru znova zasedli pločnike, parkirišča, ceste in prehode za pešce v okolici slovenskih osnovnih šol. Da se moramo vozniki po dvomesečnem zatišju praznih cest, ulic in prehodov za pešce znova pripraviti na otroški vrvež, predvsem pa na nepredvidljivo obnašanje otrok nevarno blizu prometnim tokovom, upam, da vedo vsi vozniki. AMZS in ostali deležniki prometne varnosti na to z akcijami, dogodki in prireditvami opozarjamo že vrsto let. Upamo si zapisati, da je naš trud kar učinkovit: pred leti smo zaskrbljeno poslušali o “za razred” umrlih otrok na naših cestah, lani sta bila med žrtvami prometnih nesreč dva otroka. Zadovoljni bomo seveda šele takrat, ko ne bo nobenega!

Brez hvalisanja lahko zapišemo, da ima kar nekaj zaslug za to tudi Avto-moto zveza Slovenije, ki že več kot dve desetletji staršem voznikom svetuje, kateri otroški varnostni sedež naj kupijo in uporabljajo v svojih avtomobilih. Skozi neodvisne in strokovne teste otroških varnostnih sedežev, ki jih vselej radi delimo tudi s širšo publiko in ne samo s člani AMZS, smo starše seznanjali s tehničnim razvojem na tem področju, jim predstavljali novosti, predvsem pa smo vselej strogo opozarjali na nekakovostne in nevarne izdelke. S ponosom lahko zapišemo, da imajo slovenski starši možnost – tudi po naši zaslugi – izbrati najvarnejše otroške sedeže za svoje otroke.

A vse zapisano velja le takrat, ko se naši otroci vozijo v naših avtomobilih. Kaj pa takrat, ko se v šolo, na tekmo, na predstavo ali na šolski izlet peljejo s šolskimi ali klubskimi kombiji in avtobusi? Ali starši veste, v kakšnih sedežih sedijo takrat? So sploh pripeti – in če so, so pravilno?

Pred letošnjim začetkom šolskega leta smo v AMZS center varne vožnje Vransko povabili voznike šolskih kombijev, ki niso profesionalni vozniki, in jim omogočili udeležbo na tečaju varne vožnje. Hišniki, ki morajo ob svojem delu skrbeti še za prevoz otrok, so bili nad pridobljenimi znanjem in izkušnjami seveda navdušeni, mi pa smo jih povprašali tudi, kako je v šolskih kombijih poskrbljeno za varnost otrok. Vsi po vrsti so nam zatrdili, da natančno upoštevajo zakonska določila: otroci, manjši od 150 cm, v njihovih kombijih sedijo v otroških sedežih. Kakšnih pa? Jahačih, so nam povedali.

Otroci v šolskih kombijih torej sedijo v preprostih sedežnih podstavkih, jahačih brez bočne opore oziroma zaščite. Kdor spremlja AMZS teste otroških sedežev ve, da takšni sedeži sicer omogočajo bolj varno namestitev varnostnega pasu, ob bočnem trku pa otroke zaščitijo precej slabše kot pravi otroški sedeži z bočno zaščito in ustrezno speljanimi vodili varnostnega pasu. Znova smo torej naleteli na pravilo minimalnega standarda: zakonodaja predpisuje uporabo “ustreznega zadrževalnega sistema” za otroke v avtih (in šolskih kombijih), pri nadzoru pa se zadovolji z zakonsko ustreznimi, varnostno pa nepopolnimi jahači.

Vozniki šolskih kombijev – tisti, ki smo jih o tem povprašali – dosledno uporabljajo jahače, četudi to zaradi prevoza otrok različnih starostnih skupin pogosto zahteva nekaj telovadbe in dodatnega dela. Prav tako strogo zahtevajo, da so vsi otroci vselej pripeti z varnostnim pasom. Verjamemo jim, nismo pa prepričani, če so tako strogi tudi vozniki klubskih kombijev, ki otroke po Sloveniji redno razvažajo na tekmovanja in treninge. Z gotovostjo lahko tudi trdimo, da niso vedno vsi otroci med vožnjo na izlete, tabore in šolo v naravi z večjimi avtobusi pripeti z varnostnim pasom – čeprav zakon pravi, da morajo biti.

Zakaj nas torej starše, ki v svojih avtih uporabljamo najsodobnejše in najvarnejše otroške varnostne sedeže, ne skrbi, kako se vozijo naši otroci v šolskem okolju? Zakaj dvojna merila?