Sozvočje mobilnosti in varnosti

Kako varne avtomobile potrebujemo? Povsem enostavno vprašanje, a z mogočimi številnimi odgovori, odvisnimi tudi od tega, koga vprašate. Če vprašate izdelovalce avtomobilov, je najbolj pomembno, da izpolnjujejo predpisane varnostne standarde. Če vprašate kupce, bi v načelu vsi radi imeli čim bolj varen avto, a ko je treba za učinkovitejšo varnostno zaščito avtomobila tudi globlje seči v denarnico, marsikdo začne razmišljati, kateri varnostni elementi in naprave naj bodo v avtomobilu in katerim se lahko odreče. Če vprašate širšo javnost, se ta zavzema za čim večjo varnost avtomobilov. Kateri odgovor je torej pravi?

Pred odgovorom na to vprašanje poglejmo 20 let nazaj, v čas torej, ko se je praktično začela razprava o varnostni zaščiti avtomobilov. Seveda je bila varnost avtomobilov pomembna tudi že prej, toda pred 20. leti je razprava dobila silen pospešek. O tem, kaj se je takrat dogajalo in kako se je to odražalo tudi pri nas, podrobneje pišemo na straneh ob koncu revije. Preskusni trki, ki s(m)o jih opravljali avtomobilski klubi, Euro NCAP, pa tudi druge organizacije in inštitucije, so dokazovali, da izdelovalci avtomobilov lahko bistveno več naredijo za varnost voznika in njegovih sopotnikov v avtomobilu. Izdelovalci avtomobilov so se branil, da pač njihovi avtomobili izpolnjujejo vse predpise in zahteve s področja varnosti in da je povsem neprimerno od njih zahtevati še kaj več. A pritisk javnosti, pa tudi odziv potencialnih kupcev, je bil dovolj močan, da so izdelovalci avtomobilov ugotovili, da bodo morali zagotoviti boljšo varnostno zaščito voznika in potnikov, saj bodo sicer kratko potegnili na trgu. To so seveda znali tudi unovčiti, saj so stroške za večjo varnost avtomobilov prevalili na -kupce, pri čemer je velikokrat šlo in še vedno gre za igro skrivalnic s serijsko vgrajeno ali dodatno varnostno opremo, ki jo mora kupec posebej naročiti in plačati. Pri tem se marsikdo zamisli, koliko varnostnih naprav in pripomočkov si želi v svojem avtu. Kako skokovit je bil napredek, najbolj kaže serijska opremljenost avtomobilov: če je imel pred 20. leti avto več kot en varnostni meh, je bilo to že veliko. Sedaj je že serijska varnostna oprema avtomobilov zelo obsežna in se nam zdi povsem samoumevna, izjemno bogata pa je tudi dodatna ponudba varnostnih naprav in pripomočkov. A za njihov nakup ni dovolj zgolj volja, temveč tudi denar in tu se marsikdaj vse ustavi. Ko se nekdo s premalo denarja odloča za varno mobilnost, se najprej odloči za mobilnost, šele nato začne razmišljati o (dodatni) varnosti.

Nesporno dejstvo je, da če bi se pri varnosti avtomobilov držali zgolj veljavnih predpisov, bi se vozili z avtomobili z bistveno slabšo varnostno zaščito. Pokazalo se je namreč, da birokratski in politični mlini meljejo tako počasi, da niso sposobni hitrega prepoznavanja napredka in njegovega uveljavljanja v ustreznih predpisih. To se izkazuje na številnih drugih področjih, na primer pri izpustih CO2, izpustih škodljivih snovi, svetlobni opremi…

Prav zato je izjemno pomembno, da znajo neodvisne institucije s prstom pokazati, kaj bi bilo treba storiti in tudi zahtevati, pri čemer pa morajo vendarle paziti tudi na to, kaj je še sprejemljivo za večino, da si ta to tudi lahko kupi. Prav zato bo AMZS skupaj s svojim partnerji tudi še naprej “gledala pod prste” tako izdelovalcem avtomobilov kot tudi zakonodajalcem in se zavzemala za sprejemljivo sozvočje mobilnosti in varnosti.