(Ne)dojemanje

Letos poleti so začele veljati določbe novega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki smo ga v Motoreviji že predstavili. To je dobro vidno tudi že na cestah, saj so upravljavci cest že postavili nekatere nove oznake, na primer za hitre ceste, za obvoze,…

Pravilnik za uveljavitev novih oznak in za zamenjavo starih oznak z novimi predvideva kar 10-letno dobo, kar jasno kaže na to, da se takšnega pravilnika ne sprejema prav pogosto. Prav zato morajo snovalci v njem predvideti tudi (o)znake, ki se še ne uporabljajo, a bi se lahko v prihodnosti. Če nek znak oziroma oznaka ni navedena v pravilniku, uporabniki cest ne morejo vedeti, kaj pomeni, niti kako naj jo upoštevajo oziroma kako naj ravnajo. Seveda bi se morali tudi upravljavci cest zavedati, da znakov in označb, ki niso navedeni v pravilniku, ni dovoljeno uporabljati.

A že mesec po uveljavitvi pravilnika so na cesti iz Podpeči na Rakitno – gre za državno cesto, ki sodi v pristojnost Direkcije za infrastrukturo – ob neprekinjeni sredinski črti narisali poševne hrapave (ne pa ropotne) črte, ki naj bi opozarjale motoriste, da se v ovinkih ne smejo voziti preblizu sredinski črti, saj takrat ob nagibu segajo na nasprotni vozni pas. Kaj bi se ozirali na pravilnik, nekdo je pač prišel na zamisel o poševnih črtah in jo uveljavil – menda po zgledu iz tujine, kjer pa takšnih oznak – pa se kar precej vozim po tujih cestah – nisem opazil.

Verjamem, da je bil namen risanja poševnih črt dober in da naj bi pripomogel k večji prometni varnosti. A v imenu prometne varnosti pač ni primerno negirati veljavnih – in povrh še pravkar sprejetih – predpisov, saj bi to pomenilo nered, udeleženci v prometu pa morajo sami ugibati, kako naj ravnajo, kar se že tako prevečkrat dogaja, še zlasti v raznih križiščih in krožiščih. Tudi pri poševnih črtah ni jasno, kako naj vozijo avtomobilisti: naj se jih izogibajo ali ne. Veljavni zakon o pravilih cestnega prometa dovolj natančno določa, kako je treba voziti po voznem pasu – po sredini, vsekakor pa ne čez polno črto. Povsem jasno – brez dodatnih (talnih) označb.

Postavljanje prometne signalizacije tudi ni tako enostavno, kot se zdi upravljavcem cest, prav tako ne uveljavljanje nekaterih posebnih prometnih pravil. To najbolje dokazujejo sodobni, v avte vgrajeni sistemi za prepoznavanje prometnih znakov (asistenčne sisteme obširno predstavljamo v nadaljevanju), ki na naših cestah često zaznajo prometne znake, ki veljajo za stranske ceste ali izvoze z avtocest. Za te sisteme je povsem nedojemljiva tudi slovenska prometna posebnost – pravilo razveljavitve omejitve hitrosti po prvem križišču. Ti sistemi se vse bolj uveljavljajo in so voznikom v pomoč, naši snovalci prometnih pravil in upravljavci cest pa se očitno še ne zavedajo njihovega vpliva na prometno varnost. Vsekakor je večji od poševnih črt.