Prepoznavanje

(Ne)prepoznavanje

Prometna signalizacija je izjemno pomembna za varen potek prometa, saj določa, kako se morajo ravnati udeleženci v prometu in na kaj morajo biti pozorni. Prav zato je nedavno sprejetje novega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki bo sicer začel veljati čez pol leta, torej junija letos, vsekakor pomembno sporočilo udeležencem v prometu, hkrati pa izraža tudi odnos državnih urejevalcev prometa do nekaterih vprašanj.

Tako bode v oči, da je ukinjen opozorilni znak za neravno vozišče zaradi vbokline. Očitno so pripravljavci pravilnika menili, da so naše ceste že v tako slabem stanju, da uporaba tega znaka ni več potrebna.

Ukinjen je tudi znak za izmenično vključevanje vozil, tako imenovano zadrgo. O uporabi zadrge ob zožitvah cest iz dveh prometnih pasov v enega se v Sloveniji že dolgo krešejo mnenja: ali upoštevati zadrgo in omogočiti enakopravno vključevanje vozil z obeh prometnih pasov v enega ali pa naj velja, da se morajo vozila s prometnega pasu, ki je ukinjen, vključiti v drug prometni pas, pri čemer pa nimajo prednosti. Z ukinitvijo prometnega pasu za izmenično vključevanje vozil so urejevalci prometa jasno dali vedeti, za kakšno rešitev se zavzemajo. Seveda lahko stvari popravijo s prometnimi pravili, a nedvomno prometni znak najbolj nazorno pokaže, kakšna naj bo ureditev. Še zlasti to velja za tujce, ki ne poznajo slovenskih prometnih pravil in ravnajo tako, kot so navajeni v domačem okolju.

Nov pravilnik prinaša še nekatere druge spremembe, o katerih podrobneje pišemo v posebnem zapisu.

Ob sprejetju novega pravilnika ne gre spregledati še nekaterih drugih dejstev o prometni signalizaciji, še zlasti o njeni pravilni postavitvi. Tej v Slovenji namenjamo bistveno premalo pozornosti, saj postavljavci prometne signalizacija često ravnajo po svoje in postavijo prometne znake tako, kot se jim pač zdi, češ se bodo že udeleženci v prometu prilagodili. Ob tem se vse premalo zavedajo, da postavitev prometne signalizacije ni namenjena zgolj uporabnikom, ki jo prepoznavajo z očmi, temveč je vse več sodobnih avtomobilov opremljenih z napravo za prepoznavanje prometne signalizacije ob pomoči kamer. To je v pomoč vozniku, saj se najpomembnejši znaki izpišejo na zaslonu instrumentne plošče. Če prometna signalizacija ni pravilno postavljena, vozniki dobijo napačne ali pomanjkljive informacije. Zgolj primer: na avtocestah takšne naprave često prepoznajo znake, ki so namenjeni vozilom, ki zavijajo na izhod iz avtoceste, kot znake, ki veljajo za po avtocesti vozeča vozila. Zaenkrat takšne naprave zgolj opozarjajo voznika na na primer prekoračitev hitrosti, a v Motoreviji smo že pisali, da obstojajo tudi že avtomobili, ki samodejno prilagodijo hitrost vožnje s prometnim znakom predpisani hitrosti. Tedaj bo nepravilno postavljena prometna signalizacija imela neposreden vpliv na vožnjo.

Posebnost slovenske prometne ureditve je tudi, da vsako križišče razveljavi prometne znake za omejitve, na primer hitrosti. Takšnega pravila naprave za prepoznavanje prometne signalizacije ne poznajo, temveč določeno omejitev prekličejo šele, če prepoznajo prometni znak za konec omejitve – kot velja v drugih državah.

Dejstva o vse večji vlogi sodobnih naprav v avtih bi se morali vsekakor zavedati tudi pri oblikovanju prometnih pravil in postavljanju prometne signalizacije, saj se nam bo sicer zgodilo, da bomo tudi na tem področju kazali nesposobnost soočenja s sodobno realnostjo. Izdelovalci naprav se pač ne bodo prilagodili našim posebnostim.