Pogovor: Kartistka Katja Pivk, dobitnica kristalne čelade AMZS

Katja Pivka je 21-letno dekle iz Žirov, ki je v lanski okrnjeni karting sezoni dobila vse tri dirke domačega prvenstva, postala državna prvakinja in v svojo vitrino pospravila tudi kristalno čelado, ki ji jo je Avto-moto zveza Slovenije podelila za pet naslovov državne prvakinje. Z najhitrejšo študentko umetnosti pri nas smo se pogovarjali zadnje dni lanskega leta, v katerem je epidemija novega koronavirusa temeljito posegla tudi v moto-športno dogajanje.

Kadar Katja Pivk ne sedi v kart dirkalniku razreda rotax max senior, študira animacijo in film na Akademiji umetnosti univerze v Novi Gorici. Pet naslovov državne prvakinje v kartingu ji je letos prineslo kristalno čelado AMZS, pa tudi posebno priznanje za najboljšo motošportnico.

Osebna izkaznica: Katja Pivk

Kako ste začeli s kartingom? Zakaj ste se odločili za ta šport?

S kartingom sem se srečala povsem naključno, ko sem bila stara 5 let. Moja mama je očetu za darilo kupila vožnjo s kartom v ljubljanskem Rollbaru in jaz sem šla z njima. Tudi jaz sem se želela zapeljati s kartom, a sem bila še premajhna - do pedal mi je zmanjkalo najmanj pol metra. Po naključju smo takrat srečali Lucijo Živec Sajevec (direktorico AMZS d. d. in bivšo kartistko, op. p), ki mi je omogočila, da sem se preskusila v vožnji z otroškim kartom. Vpisala sem se v šolo kartinga in moja športna pot je bila začrtana.

Se še spominjate prve dirke?

Prva dirka, na kateri sem se pomerila s tekmeci, je bila na dirkališču v Luciji. Če se prav spomnim, je bila to tudi zadnja dirka na tistem dirkališču. Starša, ki sta bila takrat še študenta, sta mi malo pred prvo dirko kupila prvi kart v kategoriji mini 50. Oče mi je pred dirko zabičal, da moram na dirki pred seboj spustiti druge tekmovalce, da ne bi našega novega karta že na prvi dirki razbila. Zato sem na dirki pred sabo spustila vse ostale in se potem celo dirko lepo peljala za njimi. Spomnim se, da je takrat vsak dobili majhen pokal - tudi jaz.

V bencinskih športih še največ deklet videvamo v kartingu. Še več: pogosto so dekleta v kartingu v mlajših kategorijah celo uspešnejša od fantov. Zakaj je tako?

Punce so boljše zato, ker nas fantje pogosto podcenjujejo. Bencinski športi naj bi bili športi za fante in morda nas ti ne vzamejo resno.

Med znanimi dekleti v kartingu pri nas sta bili zelo uveljavljeni Nina Jerančič in Lucija Živec. Ju poznate, ste spremljali njuni karieri?

Takrat seveda nisem spremljala njunih karier, zdaj pa ju seveda poznam. A tudi v teh časih je na stezah kar nekaj deklet, na primer Kaja Kralj, pa Sara Markučič, spomnim se še dveh Primork, pa dekleta s Hrvaške. Kar nekaj deklet se je preskusilo v tem športu in odpeljalo nekaj dirk, a so potem odnehala. Od generacije, ki je začela v letih 2006 in 2007, sem aktivna le še jaz - poleg nekaj fantov seveda.

Kako je pravzaprav potekala vaša športna pot?

Začela sem v sezoni 2007 v kategoriji mini 50, potem sem leto dni vozila v kategoriji mini 60 in nato presedlala v razred gazela free. Pozneje sem napredovala v razred rotax minimax, že naslednje leto pa v razred rotax junior. Od leta 2015 vozim v razredu rotax senior v državnem prvenstvu, v tej kategoriji pa vozim tudi v mednarodnem pokalnem prvenstvu in mednarodnem prvenstvu centralno-evropske zone CEZ. A minula sezona je bila nenavadna. Zaradi znanih razmer smo imeli le tri dirke za državno prvenstvo in zmagala sem na vseh treh dirkah. Res je, da smo v domači konkurenci dirkali le trije, na mednarodni dirki ob udeležbi Avstrijcev pa nas je bilo na štartu 25.

Ena od vodilnih držav v kartingu je bližnja Italija. Ste se že preskusili tudi na njihovih dirkah?

Z veseljem bi se preskusila tudi v močnejši konkurenci, kjer je na štartu veliko voznikov. Rada namreč vozim v gneči, ker se mi zdi to pravo dirkanje in mi predstavlja pravi izziv. A težava so finance. Dirk v tujini si namreč ne moremo privoščiti.

Kateri uspeh imate za vaš največji dosežek?

Letošnja kristalna čelada je zagotovo moj najboljši dosežek, saj jo dobimo le tisti, ki smo osvojili pet naslovov državnega prvaka. Od posameznih dirk mi je najbolj v spominu ostalo svetovno prvenstvo v razredu rotax max junior. Na dirki sem v številčni konkurenci osvojila 52. mesto. V kvalifikacijah se zaradi naše neizkušenosti na dirkah takšnega formata nisem prebila naprej, a vseeno mi je dirka ostala v lepem spominu. Veliko smo se naučili. Omeniti moram tudi zmago na prvenstvu centralno-evropske cone CEZ leta 2017.

Pri kartingu za dirkalnik skrbi ekipa. Kdo sestavlja vašo ekipo?

Mojo ekipo sestavljata moja starša - in jaz. Oče je mehanik, mama je psihična podpora, ki skrbi tudi za sendviče in fotografije. Za večje mehanske posege v motor skrbi pooblaščen Rotaxov servis, saj so motorji plombirani in sami ne smemo šariti po njih. Na dirke potujemo z avtom, za katerega pripnemo prikolico z mojim dirkalnikom. In na dirkah spimo kar v našem avtu.

Noben šport ni poceni, tudi karting ne. Koliko stane sezona dirkanja v vaši kategoriji?

Nekaj let nazaj sem delala izračun in ob upoštevanju vsaj minimalnih stroškov, ki jih imamo med sezono, sem prišla do vsote 13.000 evrov. To je najmanj, kar potrebuješ za eno sezono dirkanja v kartingu.

Kako pridete do sredstev? Imate pokrovitelje, pomaga družina?

Imam nekaj pokroviteljev, ki mi finančno pomagajo na primer pri servisu motorja, a večino stroškov nosi moja družina, kar pomeni veliko odrekanja in varčevanja. V preteklosti so me podpirali ZŠAM Žiri, AMD Žiri in občina Žiri, podpira pa me tudi AMD Šlander, ki pokriva stroške udeležbe na dirkah, saj sem uspešna članica tega celjskega društva že od leta 2012. Posebej pa bi se rada zahvalila še ekipi Intrepid Slovenija, podjetju Sportstil Kart Romanu in Renati Jernejc za vso podporo v teh letih. Brez vseh njih ne bi bilo mogoče doseči vseh teh odličnih rezultatov.

Koliko in kje trenirate?

Ko se je še dalo, smo bili vsak vikend pred začetkom sezone na enem od dirkališč, kjer smo preživeli konec tedna in veliko trenirali. Za fizično pripravo, ki je za karting zelo pomembna, skrbim sama, v teh časih seveda doma. V preteklosti smo se največkrat odpravili na dirkališče v italijanskem Jesolu, ki pozimi ponuja ugodne možnosti za trening. Med sezono pa smo veliko trenirali na prizoriščih posameznih dirk.

Ste študentka - kako usklajujete študij in dirkanje?

Odvisno od študijskih obveznosti. Pridejo tudi tedni, ko se moram posvetiti šoli in malo zanemariti dirkanje. A na roke mi gredo tudi na fakulteti, saj imam status športnika, kar pomeni, da imam za posamezne študijske obveznosti in projektne naloga malce več časa.

Kakšni so načrti za naprej? Vas vleče v kakšen drug tekmovalni razred?

Zaenkrat ostajam v zdajšnjem razredu, med bližnjimi načrti pa je udeležba na januarskem Rotax Grand finalu v Portugalskem Portimau, kjer se zberejo najboljši vozniki kategorij Rotax iz celega sveta. Kako bo potekala letošnja sezona, pa še ne vem.

Večina dirkačev v formuli 1 se je kalila na karting sceni, ki je nedvomno najboljša odskočna deska za prehod v enosedežne formule. Ste se kdaj spogledovali z večjimi dirkalniki?

Zelo me mika, da bi se preskusila tudi v večjem dirkalniku. Na mojem seznamu želja je vsekakor preskus enosedežnega dirkalnika.

Vas je že kdo povabil na kakšen preskus?

Ne, takih ponudb še nisem dobila. Dobila sem ponudbo za pokritje polovice stroškov nastopa na gorski hitrostni dirki z avtomobilom, a je bil kljub temu finančni zalogaj prehud za nas. Morda pa se bo to zgodilo v prihodnosti.

Vozniško dovoljenje imate? Ali z avtom vozite hitro?