Med varnostjo in informacijami

Internet je postal neločljiv del naših življenj. S svetovnim spletom smo povezani v službi, doma, na počitnicah, v prostem času – in vse bolj tudi v avtu. Pri tem nas velika večina uporabnikov za povezavo s spletom uporablja napravo, ki jo imamo vselej s seboj – pametni mobilnik. A uporaba mobilnika med vožnjo je za voznika (delno) prepovedana, pa še (smrtno) nevarna je. Kako torej tudi v avtu varno na svetovni splet?

Da vozniki kljub opozorilom še vedno pogosto telefoniramo med vožnjo, ni skrivnost; nekateri med vožnjo celo prebirajo (in tipkajo) SMS sporočila. Srčno lahko upamo, da nihče med nami med vožnjo avtomobila ne ureja svojega Facebook profila, ne bere tvitov na Twitterju ali ne objavlja fotografij na Instagramu, a tudi tu so zagotovo izjeme. Tovrstno početje med upravljanjem avtomobila je seveda izjemno nevarno, o čemer smo v Motoreviji že večkrat obširno pisali in dokazovali.

Najkoristneje – in daleč najvarneje – bi bilo prepovedati vsakršno uporabo mobilnikov med vožnjo avtomobila, a potem bi morali prepoved razširiti na uporabo katerekoli plati informacijske tehnologije, kar pa bi bil lahko dvorezen meč. Informacijska tehnologija vozniku namreč tudi pomaga in ga obvešča; prometne informacije, obvestila o izrednih dogodkih, iskanje parkirnih mest, bencinskih črpalk, nenazadnje pa med informacijsko tehnologijo spada tudi klic na pomoč ob nesreči ali okvari. Popolna prepoved vsakršne komunikacije z zunanjostjo torej ni mogoča, izvedljiva ali koristna, v resnici pa si je tudi vozniki ne želimo. Pogled v sezname opreme pri novih avtih odkriva, da je vse več avtomobilov že serijsko opremljenih s sistemi za povezljivost in ta trend bo skokovito naraščal tudi v prihodnosti. Kako torej do varne (upo)rabe koristnih informacij v avtomobilu?

Začelo se je z “modrim zobom”

Kot smo zapisali že v uvodu, nas je večina povezana s svetom prek svojih mobilnikov, ki jih radi uporabljamo tudi v avtu – in žal tudi med vožnjo. Avtomobilski izdelovalci in izdelovalci mobilnikov se dobro zavedajo tega varnostnega problema, zato so že nekaj časa na voljo sistemi povezljivosti, ki s priključkom mobilnika na avtomobilski multimedijski sistem odpravlja potrebo, da voznik med vožnjo gleda ali tipka po svojem mobilniku. Že dolgo časa je poznan standard za brezžično povezavo Bluetooth, ki omogoča prostoročno telefoniranje; čeprav tudi tak način komuniciranja pomeni odvračanje pozornosti, pa je vendarle precej bolj varen kot vožnja z mobilnikom v roki oziroma na ušesu – tudi zato, ker sistem omogoča izbiranje številk prek multimedijskega sistema oziroma tipk v avtomobilu ali z glasovnimi ukazi. Funkcijo prostoročnega telefoniranja danes ponuja večina novih avtomobilov na našem trgu, na voljo so tudi naprave za naknadno vgradnjo. Žal pogled v potniške kabine avtov na naših cestah odkriva, da veliko voznikov (in voznic) tovrstnih sistemov ne zna ali noče uporabljati, čeprav je to edini dovoljen način telefoniranja med vožnjo avtomobila.

Naš telefon – na avtomobilskem zaslonu

Prostoročni način komuniciranja poznamo že vrsto let, malce mlajši pa je sistem uporabe aplikacij na našem mobilniku prek avtomobilskega multimedijskega sistema. Govor je o standardih povezljivosti Apple CarPlay in Android Auto, ki sta na voljo za Applove mobilnike in mobilnike z operacijskim sistemom Android. Če omenjene mobilnike z ustreznim priključkom povežemo z avtom, se njune aplikacije preslikajo na zaslon avtomobilske multimedijske naprave; s tem so bližje očem voznika in tudi bolj vidne (zasloni so praviloma večji od zaslonov mobilnikov). A pozor: vseh aplikacij s svojega telefona ne boste videli na zaslonu avtomobila. Izbor je pravzaprav dokaj skromen, saj oba ponudnika omogočata upravljanje le z nekaj osnovnimi aplikacijami – za telefonske pogovore, za predvajanje glasbe, za glasovno prebiranje in sestavljanje sporočil ter še nekaj drugih. Pri Applu so precej bolj omejevalni kot pri Googlu (za Android); oba ponudnika dopuščata še prikaz nekaterih aplikacij zunanjih razvijalcev, a praviloma so te omejene na izbiro glasbe, podatkov o vremenu in podobno. Že pri navigacijskih aplikacijah se možnost izbire konča: pri Applovem CarPlayu lahko uporabljate le aplikacijo Maps, pri Android Autu pa aplikacijo Google Maps. Slednja je malce boljša in v naših krajih uporabnejša, a obe zdaj ponujata tudi realne prometne informacije oziroma prikaz pretočnosti prometa na cestah v naši okolici. To je zaenkrat ena od redkih možnosti, da na zaslonu vašega avtomobila lahko spremljate realne prometne informacije oziroma sliko zastojev pri nas – pretočnost cest obe aplikaciji upoštevata tudi pri navigaciji do želenega cilja, saj upoštevata morebitne zastoje na cesti do izbranega cilja.

A pozor: prikaz zemljevidov z našega mobilnika in predvsem izris pretočnosti prometa zahtevata nenehno povezavo mobilnika s svetovnim spletom, s tem pa tudi prenos (in porabo) podatkov. Prenos podatkov pri obeh navigacijskih aplikacijah sicer ni velik, a če ju uporabljate vsak dan, se porabljeni kilobajti hitro naberejo v zajeten paket. Še več jih gre, če poslušate oziroma pretakate glasbo prek temu namenjenih aplikacij …

Tudi avto zna klicati

Pametni mobilnik je torej naša osrednja komunikacijska naprava za povezavo s svetom, a s svetovnim spletom smo lahko povezani tudi drugače – če vam to omogoča komunikacijska oprema vašega avtomobila. Vse več avtov namreč ponuja možnost povezave s svetovnim spletom prek namenske SIM kartice, ki pa jo morate vstaviti v avto. Da ta deluje, jo morate najprej kupiti oziroma nabaviti pri vašem mobilnem operaterju, za kar morate praviloma skleniti naročniško razmerje ali pa razširiti že obstoječe naročniško razmerje.

Slovenski mobilni operaterji – predvsem dva največja – ponujajo kar nekaj možnosti za nakup oziroma izbiro dodatne SIM kartice; nobena od teh sicer ni prilagojena oziroma ustvarjena prav za uporabo v “pametnih” avtomobilskih multimedijskih sistemih, a svojo nalogo vseeno dobro opravljajo. V grobem imamo uporabniki dve možnosti pri dodatni SIM kartici: izbiro še ene oziroma podvojene SIM kartice, ki je vezana na našo telefonsko številko, in pa nakup dodatne, ločene SIM kartice, za katero plačujemo dodatno mesečno naročnino. Pri prvi možnosti se poraba podatkov prek druge SIM kartice šteje v naš osnovni paket, pri drugi pa porabo plačujemo ločeno.

Cene takšnih rešitev so različne in odvisne od naročniškega paketa; ob ustreznem paketu je dodatna SIM kartica lahko tudi brezplačna, pri drugih paketih je zanjo treba mesečno doplačilo. Ker nas večina v avtu vendarle ne preživlja celih dni, lahko izberemo tudi cenejše pakete z manj zakupljenih količin prenosa podatkov, ki praviloma zadostujejo za osnovne funkcije dostopa do svetovnega spleta.

V avtih, ki prek vgrajene SIM kartice omogočajo dostop do svetovnega spleta, tako lahko enostavno ustvarimo tudi dostopno točko za povezavo s svetovnim spletom, ki jo lahko izkoriščajo tudi sopotniki v avtu. Ob sedanjih hitrostih LTE omrežja in pokritosti ozemlja (z LTE signalom naj bi bilo pokritih 94 odstotkov Slovenije) je tako lahko povezava s svetovnim spletom v avtu enako hitra kot doma ali v pisarni.

Kar nekaj avtomobilskih izdelovalcev ponuja tudi možnost uporabe USB mobilne vstopne točke za svoje avtomobile, ki nimajo posebne reže za SIM kartico; tudi ti USB ključki za (avtomobilski) mobilni internet delujejo dobro, a tudi zanje uporabnik rabi svojo SIM kartico.

eCall prihodnje leto, z njim integrirane SIM kartice

Od aprila prihodnjega leta bodo morali biti vsi novi avtomobili, ki bodo homologirani za prodajo na trgih EU, opremljeni s sistemom za samodejni klic na pomoč eCall (Emergency Call). O sistemu eCall smo v Motoreviji že večkrat podrobno pisali; že v začetku leta 2014 je bil pri nas na primer sprožen prvi samodejni klic na pomoč prek sistema eCall.

Obvezna vgradnja eCall sistema v vse nove avte bo s seboj prinesla tudi tovarniško vgradnjo integriranih SIM kartic, prek katerih bo avto lahko sam poklical v klicni center oziroma center za obveščanje. Pri nas je že naprodaj kar nekaj avtomobilov z vgrajenimi oziroma integriranimi SIM karticami, ki samodejne klice na pomoč sporočajo brez vpliva voznika in tudi brezplačno. A integrirane SIM kartice ponujajo možnost prenosa tudi drugih podatkov – in lahko delujejo kot vstopna točka v svetovni splet, enako kot naš mobilnik ali dodatna SIM kartica. Razlika je v tem, da uporabnik za povezavo oziroma prenos podatkov prek SIM kartice ne plačuje našemu mobilnemu operaterju, pač pa izdelovalcu oziroma prodajalcu avtomobila. To možnost že nekaj časa ponujajo prestižnejše avtomobilske znamke pri nas, kot sta na primer BMW in Audi, a tudi Volkswagen. Prodajalci ob nakupu novega avta s kupcem sklenejo pogodbo o komunikacijskih storitvah. Praviloma je uporaba spletnih storitev določeno časovno obdobje brezplačna – pozneje mora uporabnik za uporabo storitev plačevati letno naročnino. Ob tem te storitve niso omejene le na dostop do svetovnega spleta, možnost vzpostavljanja vstopnih točk ali telefoniranje, pač pa avtomobilski izdelovalci prek svojih uporabniških centrov ponujajo še celo vrsto drugih storitev – od pomoči dispečerjev v klicnih centrih do svetovanja pri navigacijskih ciljih ali spremljanja delovanja avtomobila na daljavo. Sistem povezave s klicnimi centri, kakršen je na primer Oplov sistem On-Star, se pri nas hitro razvija. Vsaj kupci nekaterih novih avtov lahko že danes uporabljajo tovrstne storitve, informacije in nasvete.

Sredi skokovitega napredka informacijskih tehnologij ni težko napovedati, da se bodo te enako hitro razvijale tudi v avtomobilih. Iskanje meje med varno vožnjo in dostopom do informacij bo sicer tudi v prihodnje zaposlovalo avtomobilske razvojnike, a uporabniki avtomobilov bomo imeli v prihodnje na voljo precej več informacij, med katerimi bodo najbolj koristne predvsem tiste, ki nam bodo pomagale pri vožnji, iskanju pravih poti in pri skrbi za naš avto. Naši avtomobili bodo še bolj temeljito povezani z nami (in našimi mobilniki); marsikaj bomo lahko pogledali, poizvedeli ali celo storili kar na daljavo. Prav informacijska tehnologija bo tudi temelj, na katerem bo stala tehnologija avtonomne oziroma samodejne vožnje, ki je tako ali tako že pred našimi vrati. A hkrati z razvojem informacijske tehnologije se bodo morali ponudniki in uporabniki tudi odločneje spopasti z vprašanjem razpolaganja s podatki o uporabnikih, njihovem lastništvu in posredovanju teh podatkov. Tudi o tem smo v Motoreviji že večkrat obširneje pisali, naše stališče, stališče FIA in ostalih evropskih avtomobilskih klubov pa je jasno; lastniki podatkov smo lahko le uporabniki sami. 6

Ceneje do spleta v tujini: od 15. junija v državah EU nič več stroškov gostovanja

V začetku aprila je evropski parlament sprejel predlog omejitve pristojbin telekomunikacijskih operaterjev, ki so doslej drug drugemu zaračunavali uporabo omrežij za čezmejne klice in prenos podatkov. Doslej je bilo gostovanje pri tujem mobilnem operaterju precej dražje kot v domačem omrežju, od 15. junija pa teh stroškov gostovanja oziroma “roaminga” ne bo več. To pomeni, da bomo lahko na primer z mobilniki dostopali do interneta za enako ceno kot v domačem omrežju, enako bodo operaterji obračunavali tudi klice. Za voznike, ki pogosto potujejo v tujino, bo to pomenilo, da bodo lahko tudi v tujih omrežjih dostopali do svetovnega spleta – brez bojazni, da bi prehitro porabili zakupljene količine podatkov oziroma dodatno plačevali za gostovanje v tujini. Kdor torej med vožnjo uporablja svoj mobilnik za navigacijo ali pretakanje glasbe, bo lahko od 15. junija to brezskrbno – z le nekaj omejitvami – počel tudi v drugih državah EU.

Informacije, vodenje in varnost: Volkswagnova storitev CarNet v Sloveniji

Med avtomobilskimi izdelovalci, ki svojim kupcem v Sloveniji ponujajo informacijske storitve, je tudi Volkswagen. Sklop informacijskih in servisnih storitev ponujajo pod blagovno znamko CarNet, obsega pa tri sklope storitev – “Guide&Inform” je namenjen navigaciji in informacijam, “App Connect” omogoča povezavo multimedijskih sistemov s pametnimi mobilniki, storitev “Security&Service”, ki je zaenkrat na voljo samo za Volkswagnove električne avte, pa uporabniku omogoča spremljanje delovanja svojega avtomobila, določanje lokacije avta prek mobilnika, informacijski klic v klicni center in povezavo s servisnim centrom. Povezava z mobilnikom in posebno aplikacijo lastniku električnega avta na daljavo omogoča tudi natančno spremljanje stanja akumulatorjev, prevoženih kilometrov in ostalih vozniških dogodkov v svojem avtu. Volkswagnovi električni avti imajo zato vgrajeno integrirano SIM kartico, za katero lastniku ni treba sklepati nobenih dodatnih naročniških pogodb; povezava s VW klicnim centrom deluje samodejno, saj vse stroške (tudi stroške gostovanja v tujem omrežju) pokrije Volkswagen. Ob nakupu Volkswagnovega električnega avta lastnik pridobi tudi 10-letno naročnino na to storitev, po preteku desetih let pa bo moral za storitev plačevati letno naročnino, ki pa zaenkrat še ni določena.
Omenjena storitev je zaenkrat na voljo le za električne volkswagne, ostalim pa je namenjena storitev povezljivosti s svetovnim spletom “Guide&Inform”. Za delovanje te storitve mora uporabnik zagotoviti svojo SIM kartico ali pa multimedijski sistem povezati s svojim mobilnikom in prek tega dostopati do svetovnega spleta. Kupci najzmogljivejših multimedijskih sistemov lahko uporabljajo tudi Googlove navigacijske zemljevide.