Nekoč je bil avtoradio …

Pioneer, Kenwood, JVC, Blaupunkt, Becker, Alpine – se še spomnite teh znamk klasičnih avtomobilskih avtoradiev? Še ne tako dolgo nazaj je bil avtoradio eden od najbolje prodajanih dodatkov na trgu dodatne opreme – tako v avtomobilskih salonih kot v številnih trgovinah z avtoakustiko –, zdaj pa klasične avtoradie komaj še najdemo v kakšni trgovini. Kaj se je zgodilo?

Če na hitro preletite ponudbo novih avtomobilov v prodajnih salonih, boste le s težavo našli avto, ki ga lahko kupite brez avtoradia. Običajno gre za osnovne, najcenejše različice že tako cenovno najbolj dostopnih avtomobilov, ki jih imajo avtomobilski prodajalci v cenikih zato, da je ob njih zapisana vabljivo nizka cena. Delež tako skromno opremljenih avtomobilov v prodajnih statistikah pa je v resnici zelo majhen, saj kupci pri nas praviloma iščejo avtomobile z vsaj nekaj opreme. Res je to odvisno predvsem od znamke avtomobila, a tudi pri “nizkocenovnikih” je avto brez tovarniško vgrajenega avtoradia redka izjema – ena takšnih je na primer dacia sandero z osnovnim paketom opreme ambiance, ki je s ceno 7.990 evrov (in brez avtoradia) najcenejši avto na našem trgu. Praktično vsi ostali novi osebni avti pri nas imajo avtoradio že v osnovnem paketu opreme, zato kupcem tega ni treba kupovati naknadno. Več vozil brez tovarniško vgrajenega avtoradia je na trgu dostavnikov oziroma lahkih tovornih vozil, a tudi tam so tovarniško vgrajene avtoradio naprave vse pogostejše.

Kakovost serijsko

Bogatejša oprema avtomobilov je torej glavni razlog, da smo vozniki prenehali kupovati avtoradie na trgu dodatne avtomobilske opreme, a veliko zaslug za to ima tudi izboljšanje kakovosti tovarniško vgrajenih avtoradiev. Še nedolgo nazaj so ljubitelji dobrega zvoka tovarniško vgrajene avtoradie pogosto odstranjevali iz svojih avtov in vanje vgrajevali kakovostnejšo in tehnološko sodobnejšo avtoakustično opremo. Zagreti ljubitelji avtoakustike so se družili v klubih in srečevali na tekmovanjih v avtoakustiki, a tudi tovrstna druženja so praktično zamrla. Smo se kolektivno naveličali dobre akustike v naših avtomobilih? Ne, a zdaj jo praviloma dobimo že ob nakupu avtomobila. Tudi osnovne različice avtoradiev namreč praviloma ponujajo dovolj kakovosten zvok, saj zvočniški sistem v avtu zasnujejo hkrati z ostalimi lastnostmi in elementi avtomobila. Dokaz za to so na primer zvočniki, ki so tako rekoč nevidni, pa tudi oblika vmesnika avtoradia, ki je praviloma neloč-ljiv del armaturne plošče. Za le malenkostno doplačilo kupec dobi akustični sistem, kakršnega je bilo treba še nekaj let nazaj skrbno sestaviti in kupiti – na primer dodatne zvočnike, večkanalne ojačevalce, nizkotonske zvočnike, ločene visokotonske zvočnike in ostalo.

Širok spekter ponudbe

Kdor ima veliko pod palcem in bi tudi v avtu rad doživel vrhunsko zvočno doživetje, lahko pri nekaterih prestižnejših avtomobilskih znamkah poseže celo po pravih audiofilskih akustičnih sistemih, kakršnih nekoč sploh nismo mogli sestaviti. Avtomobilski izdelovalci so se namreč povezali z audiofilskimi specializiranimi podjetji, ki znajo avtomobilsko kabino spremeniti v koncertno dvorano in ki z izdelovalci avtomobilov sodelujejo že v fazi snovanja posameznega avtomobila. Kot primer lahko navedemo audiofilski sistem priznane znamke Burmester za Mercedesovo limuzino razred S: vsebuje 24 zvočnikov in 24-kanalni ojačevalnik s skupno močjo 1540 W – zanj je treba doplačati več kot 10.000 evrov. Le malo cenejši je audiofilski zvočniški sistem znamke Bang & Olufsen za Audijevo limuzino A8, ki z 19 zvočniki, dodatnim globokotonskim zvočnikom, 14-kanalnim digitalnim ojačevalnikom in samodejno pomičnimi akustičnimi lečami med vožnjo pričara nepozabno zvočno izkušnjo.

Na drugem koncu cenovnega spektra je na primer inovativni zvočniški sistem znamke Bose v novi Nissanovi micri, ki prostorski zvok v avtu ustvari z dvema dodatnima zvočnikoma v zglavniku voznikovega sedeža. Ta sistem bo po napovedih stal le nekaj evrskih stotakov.

Spekter tovarniško vgrajene akustične ponudbe pri novih avtomobilih je torej zares širok, zato v resnici ni nobene potrebe, da bi se kupci avtomobilov dodatno ukvarjali še s sestav-ljanjem in vgradnjo akustičnih sistemov.

Neločljiv del avta

A nista samo pestra ponudba in tovarniška vgradnja odplaknila trga avtoradiev – precej krivde za to ima tudi razvoj telekomunikacijskih, navigacijskih in multimedijskih naprav. Tu so vlogo pionirjev prevzeli izdelovalci avtomobilov, ponud-niki avtoradiev pa so zaspali in s tem zamudili svojo priložnost. Večina avtomobilskih izdelovalcev v svoje avtomobile v zadnjem času vgrajuje tako imenovane distribuirane multimedijske sisteme – v armaturni plošči ni več klasičnega prostora za nadzor funkcij avtoradia, pač pa z glasbo, navigacijo in številnimi drugimi funkcijami upravljamo prek sodobnih uporabniških vmesnikov, kakršna sta na dotik občutljiv zaslon ali stikala na volanskem obroču. Tu pa starinski avtoradio v DIN velikosti pač nima kaj iskati. K temu prištejmo še serijsko vgrajene vmesnike za povezavo s pametnimi mobilniki, barvne zaslone in poceni navigacijske sisteme – kdo sploh še pomisli na nakup avtoradia? Tudi če bi radi akustični sistem v svojem avtu zamenjali z avtoradiem iz trgovine: kam pa ga boste vgradili? V večini novih avtomobilov namreč prostora za avtoradio – v enojni ali dvojni DIN velikosti, kakršne smo poznali včasih – na armaturni plošči sploh ni več.

Avtoradio le še za starejše avte

Nekatera imena iz sveta avtomobilske akustike preteklosti so se povezala z izdelovalci avtomobilov in preusmerila na izdelavo akustičnih sistemov za prvo oziroma originalno vgradnjo, pri kateri njihova blagovna znamka ni več vidna, nekatera pa so preprosto zaprla vrata svojih tovarn ali pa v njih zdaj izdelujejo kaj drugega. Le še nekaj v preteklosti zvenečih imen avtoakustike lahko najdemo v vse redkejših trgovinah z avtoakustiko – in te praviloma prodajajo svoje izdelke lastnikom starejših avtomobilov, ki še lahko posodabljajo svoje akustične sisteme. So se pa ti ponudniki posodobili: danes lahko kupite klasičen avtoradio, ki se zna povezati s pametnim mobilnikom in prikazati navigacijske napotke. A tako, kot počasi izginjajo starejši avti, izginjajo tudi stari, klasični avtoradii …

Glasba v avtu od 1930 do danes: kratka zgodovina avtoradia

Prva štiri desetletja avtomobilske zgodovine so pionirski vozniki avtomobilov med vožnjo poslušali le motorje svojih avtomobilov in zvoke iz okolice. Šele leta 1930 je podjetje Galvin Manufacturing Corporation iz ZDA predstavilo prvo komercialno dostop-no Motorolino napravo, ki je v avtomobilih predvajala program radijskih postaj AM modulacije.

Leta 1952 so v Nemčiji predstavili avtoradio, ki je lovil in predvajal program kakovost-nejših FM oddajnikov, v 70. letih prejšnjega stoletja pa so se pojavili prvi akustični sistemi, ki so predvajali glasbo iz vnaprej posnetih nosilcev zvoka. Sprva – in za kratek čas – z 8-tračnih kaset, kmalu pa s kompaktnih oziroma audio kaset, ki so kraljevale do sredine 80. let prejšnjega stoletja. V začetku 80. let so se pojavili prvi avtomobilski sistemi s CD predvajalniki – konec 80. let so v avte že začeli vgrajevati predvajalnike s CD izmenjevalci. CD predvajalniki so v avtih predvajali glasbo vse do začetka novega tisočletja, ko je Apple z iPod predvajalnikom temeljito spremenil način poslušanja glasbe (pa tudi glasbeno industrijo v celoti).

Nekaj let je trajalo, da so se novemu načinu poslušanja glasbe prilagodili tudi avtomobilski izdelovalci, a sredi prvega desetletja novega tisočletja so avtomobilski avtoradii že omogočali priklop zunanjih MP3 predvajalnikov.

Namenske MP3 predvajalnike smo kmalu zamenjali s pametnimi mobilniki, ki ob vseh ostalih funkcionalnostih omogočajo tudi shranjevanje in predvajanje glasbe. Sprva smo jih na avtomobilske akustične sisteme priklapljali s kabli, vse pogosteje pa kar prek brezžične bluetooth povezave – ki ob prostoročnih telefonskih pogovorih omogoča tudi brezžično poslušanje glasbe.

Vse do danes smo morali za poslušanje glasbe po lastnem izboru – in ne po izboru glasbenega urednika določene radijske postaje – naš avto povezati z našo shrambo glasbenih posnetkov (ki smo jo imeli na kasetah, CD ploščah, MP3 predvajalnikih ali mobilnikih), zdaj pa se vse bolj uveljavlja sprotno pretakanje (streaming) glasbe od ponudnika tovrstnih storitev do naše naprave – tudi do avta. Avtomobilski izdelovalci so se razvoju sproti prilagajali – danes že težko dobiš nov avto, ki bi še imel vgrajen CD predvajalnik, večina pa omogoča povezavo z mobilniki in prek njih (ali celo samostojno) s svetovnim spletom.

Konec avtoradiev – konec vlomov v avte?

Klasični avtoradii so bili nekoč eden od glavnih razlogov za vlome v avtomobile; če v avtu ni bilo drugih dragocenosti, so tatovi iz avta pogosto kradli avtoradie. Črni trg je deloval, povpraševanje je bilo veliko, kraje avtoradiev pogoste. Danes je povsem drugače; vlomi v avtomobile se še vedno dogajajo, a tatovi iščejo druge dragocenosti. Klasičnih avtoradiev ne kupuje več nihče, sodobnih multimedijskih sistemov pa tatovi ne morejo krasti. Prostostoječ, na dotik občutljiv zaslon multimedijske naprave bi sicer lahko odlomili z armaturne plošče, a si z njim ne bi mogli prav nič pomagati; zaslon kot del distribuiranega, v avto vgrajenega multimedijskega sistema ne more delovati samostojno. Tudi drugi deli multimedijskih sistemov so razpršeni po avtomobilu in danes je nemogoče iz avta odstraniti celoten sistem – nemogoče pa ga je tudi vgraditi v katerikoli drug avto.

To seveda ne pomeni, da je vaš avto povsem varen pred nepridipravi; če nepridipravi ne morejo ukrasti radia, z veseljem vzamejo vaš mobilnik ali MP3 predvajalnik, če ste ju pustili v avtu …