Če smo se kupci avomobilov pred leti ob nakupu ukvarjali s klimatsko napravo, avtoradijem, električnim pomikom stekel in morda navigacijo, nam danes največ časa ob naročanju opreme vzamejo vozni in varnostni pripomočki. Nabor teh je pri novih avtih vse širši in zato tudi odločitev zanje (ali proti) vse težja. Kateri so koristni, kateri (skoraj) odveč, kateri v resnici delujejo?
Takšnega koraka naprej, kot so v zadnjih letih naredili vozni in varnostni pripomočki (ki jim pravimo tudi asistenčni sistemi), ni v zadnjem desetletju naredila nobena druga tehnologija v avtomobilih. Avti znajo danes sami zavirati in sami zavijati, pa tudi opozarjati na številne nevarnosti ter ovire. Odlično za varnost, mar ne?
A niso vsi varnostni in vozni pripomočki enako koristni in enako učinkoviti; med njimi so takšni, ki bolj kot k varnosti pripomorejo k večjemu udobju (ali celo nepozornosti) voznika, na nekatere pa se zaradi nezanesljivega delovanja ne gre preveč zanašati.
Razkrivamo, kateri pripomočki so koristni in jih je priporočljivo kupiti in uporabljati.
Pripomočki, ki zavirajo
Med najkoristnejšimi varnostnimi pripomočki so zagotovo vsi tisti, ki znajo samostojno poseči v zavorni sistem avtomobila. Običajno se to zgodi zato, ker tipala zaznajo oviro, na katero se voznik ne odzove pravočasno – takrat elektronika samodejno zavre in s tem prepreči trk ali pa vsaj poskuša omiliti posledice trka v oviro.
Samodejno zaviranje v sili
Zelo značllen in tudi zelo učinkovit je pripomoček za samodejno zaviranje v sili, ki mu ponekod pravijo tudi sistem za preprečevanje naleta. Kamera in radarska tipala spremljajo promet pred avtom in ob počasni ali zaustavljeni oviri nanjo opozorijo voznika – če ta ne reagira, sistem tudi samodejno zavre naš avto. Najsodobnejši in najbolj učinkoviti tovrstni sistemi zavirajo z vso močjo do zaustavitve, starejši in preprostejši sistemi pa zavirajo z delno močjo in tako omilijo posledice trka.
AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |
|
Samodejno zaviranje v mestih
Samodejno zaviranje v mestih oziroma pri mestnih (majhnih) hitrostih je preprosta različica pripomočka za samodejno zaviranje v sili – pri marsikaterem avtomobilskem izdelovalcu so ga poimenovali s kombinacijo besed, med katerimi je tudi “city” (city-stop, city-brake in podobno). Deluje podobno kot sistem za preprečevanje naleta, le da deluje le pri hitrostih do 30 km/h (ali ponekod do 50 km/h ali celo do 80 km/h). Običajno sistem uporablja preprostejša tipala (lasersko tipalo, kamera), s samodejnim zaviranjem pa zaradi majhnih hitrosti lahko prepreči manjše trke ali močno zmanjša silo trka.
AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |
|
Sistem za prepoznavanje pešcev (ali/in kolesarjev) Tudi pri tem varnostnem pripomočku gre za sistem, ki prepozna oviro, nanjo opozori voznika in tudi sam zavre, če ta ne reagira pravočasno – v tem primeru sistem kot oviro prepozna pešca, kolesarja ali kakšno drugo manjšo in premikajočo se oviro (tudi živali). Za delovanje sistem uporablja dvojno oziroma “stereo” kamero, ki zaradi svoje zasnove dobro prepoznava razdaljo, najboljši sistemi pa tudi smer gibanja pešca, ki ga zaznajo že, ko se približuje robu ceste. Ob učinkovitem delovanju ta pripomoček lahko zmanjša možnost trka s pešcem ali ga celo prepreči, kar prav pride še zlasti v strnjenih naseljih ali v mestih, kjer je zaradi gneče težje osredotočeno spremljati dogajanje ob cesti. AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |
|
Radarski ali aktivni tempomat Pri radarskem tempomatu gre za kombinacijo tempomata, torej sistema za samodejno vzdrževanje nastavljene hitrosti, in sistema za preprečevanje naleta. Ko tipala pred našim avtom zaznajo avto, ki pelje počasneje od nastavljene hitrosti, sistem najprej odvzame plin, nato pa tudi zavre, če je avto pred nami občutno počasnejši. Sodobni sistemi omogočajo zaviranje do zaustavitve (zgolj v kombinaciji s samodejnim menjalnikom) in v zelo širokem območju hitrosti, nekateri radarski tempomati pa imajo kljub sodobnosti zelo omejeno območje delovanja – delujejo na primer samo do hitrosti 140 km/h. Pri večini radarskih tempomatov voznik lahko tudi nastavi “varnostno” razdaljo, s katero avto sledi vozilom pred seboj. AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |
|
Sistem za prepoznavanje prečnega prometa Gre za pripomoček, ki “gleda” na cesto za nami (pri nekaterih avtih tudi pred nami) skozi ultrazvočna parkirna tipala na vsaki strani zadnjega dela avtomobila. Če tipala med našo vzvratno vožnjo s parkirnega mesta zaznajo bližajoče se vozilo, na to opozori z zvočnim ali svetlobnim signalom, nekateri sistemi pa znajo ob bližajoči se oviri tudi zavreti avto. AMZS priporočilo: priporočljivo |
|
Večnaletna zavora Večnaletna zavora oziroma s tujko “multicolision brake” je sistem, ki samodejno zavre avto takoj, ko je ta udeležen v nesreči oziroma doživi trk. S tem sistem prepreči, da bi nas ob trku drug avto potisnil naprej (oziroma nazaj). Takšen potisk je lahko zelo nevaren, če se trk zgodi na voznem pasu in bi nas drug avto odrinil na vozni pas z nasprotnim prometom. Večnaletna zavora tudi prepreči, da bi se avto po trku sam zapeljal na sosednji vozni pas ali s ceste (na primer po bregu navzdol). Sistem ne zahteva dodatnih tipal (deluje prek že vgrajenih tipal), le ustrezno programsko opremo, zato je poceni – in koristen – dodatek. AMZS priporočilo: priporočljivo |
Pripomočki za zavijanje
Nenamerna zapustitev voznega pasu je med pogostimi vzroki za prometne nesreče, ki imajo lahko hude posledice, saj se pogosto končajo s trki v obcestna drevesa ali v vozila na nasprotnem voznem pasu. V sodobnih avtih se vozniki zato že nekaj časa lahko zanesejo na varnostne pripomočke, ki nas opozorijo ali celo preprečijo nenamerno zapustitev voznega pasu. Preprostejši sistemi voznika z zvočnim in svetlobnim signalom zgolj opozorijo na to, naprednejši oziroma aktivni sistemi pa s posegi v volanski mehanizem ali zavorni sistem samodejno in samostojno zadržujejo avto na voznem pasu.
Pripomoček za opozarjanje in preprečevanje zapustitve voznega pasu Pri sodobnejših in naprednejših avtih gre za kombinacijo sistema za opozarjanje in sistema za preprečitev zapustitve voznega pasu. Ko se avto približa robu ceste, volan sam rahlo zavije proti sredini ceste – pogosto sistem voznika na prevožen rob ceste opozori tudi s tresenjem volanskega obroča. Vsi tovrstni sistemi imajo vgrajeno varovalko, ki preprečuje, da bi voznik vožnjo povsem prepustil elektroniki; če voznik spusti volanski obroč iz rok za več kot 20 ali 30 sekund, se sistem izklopi. Takšen pripomoček je zelo koristen, ni pa vsemogoč; ker sistem deluje tako, da s posebnimi kamerami snema oziroma sledi cestnim črtam in oznakam, ga slabo vidne ali manjkajoče oznake zmedejo in ne deluje zanesljivo. AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |
|
Pripomoček za zastoje Pripomoček za zastoje, ki mu ponekod pravijo tudi “stauassistent” ali “pilot assist”, v enem paketu združuje delovanje radarskega tempomata in sistema za ohranjanje položaja avta na voznem pasu. Sistem z radarjem spremlja dogajanje pred seboj, s kamerami pa snema cestne črte in oznake ter tako zadržuje avto na sredini voznega pasu. Sistem posega v zavorni sistem in volanski mehanizem, sam pa tudi dodaja plin oziroma pospešuje. Pripomoček je namenjen (počasni) vožnji v zastojih, saj samodejno prilagaja hitrost – in smer vožnje – glede na spredaj vozeče vozilo. Takšen pripomoček morda res razbremeni voznika nenehnega zaviranja, pospeševanja in popravkov z volanskim obročem v zastojih, a hkrati ga naredi manj pozornega in osredotočenega na vožnjo. AMZS priporočilo: pripomore k udobju voznika |
|
Pripomoček za menjavo voznega pasu Sistem za pomoč pri menjavi voznega pasu deluje tako, da avto prek tipal spremlja promet za nami (do razdalje 150 metrov) in nas opozori na pretečo nevarnost, ko želimo zamenjati vozni pas – sodobni sistemi z rahlim trzajem volanskega mehanizma preprečijo vozniku, da bi zavil pred avto, ki se bliža od zadaj. Preprostejši sistemi na nevarnost avta, ki se je skril v mrtvi kot, opozorijo le s svetlobnim signalom. Pripomoček je vsekakor zelo koristen in lahko prepreči marsikatero nezgodo zaradi nepozornosti voznika. AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |
|
Parkirni pripomoček Mnogi avtomobilski izdelovalci v zadnjem času ponujajo sisteme za samodejno parkiranje avta. Sistem deluje tako, da prek parkirnih tipal “snema” prostor ob avtu (ali za avtom) in prepozna ustrezno velik parkirni prostor. Ob zaustavitvi na ustreznem mestu voznik z gumbom vklopi samodejno parkiranje, avto pa se z ustreznim samodejnim obračanjem volanskega obroča – voznik mora le dodajati plin in zavreti – zapelje na parkirni prostor. Sistem je namenjen vsem tistim, ki imajo težave z bočnim (ali vzvratnim) parkiranjem, čeprav bi moral prav vsak voznik znati parkirati sam. Kdor s tem nima težav, bo hitro ugotovil, da sam parkira enako dobro, a hitreje od tega pripomočka. AMZS priporočilo: ne pripomore k varnosti |
|
Pripomoček za manevriranje prikolice Tudi sistem, ki vozniku pomaga vzvratno voziti avto s prikolico, spada v kategorijo voznih in ne varnostnih pripomočkov. Prek tipal na zadnjem delu avta, kamere, dodatne grafike na zaslonu in stikala električno nastavljivih vzvratnih ogledal namreč sistem z vrtenjem volanskega obroča v pravo smer samodejno usmeri prikolico na želeno mesto – voznik mora le zavirati in dodajati plin. Pripomoček je koristen za vse tiste, ki prikolico na avto pripnejo le poredko in z manevriranjem nimajo veliko izkušenj – tisti, ki s prikolico vozijo pogosto, s tem ne bi smeli imeti težav. AMZS priporočilo: ne pripomore k varnosti |
Kaj pa ostali varnostni in vozni pripomočki?
Doslej smo omenili nekaj varnostnih pripomočkov, ki znajo zavirati in zavijati; večina opisanih lahko veliko pripomore k varnejši vožnji, saj odpravljajo voznikove napake, ki se zgodijo iz različnih razlogov. A pogosto je v opisu serijske in dodatne opreme še cela vrsta drugih voznih in varnostnih pripomočkov, ki sicer ne posegajo v volanski ali zavorni sistem, a vseeno lahko pripomorejo k večji varnosti.
Sistem za opozarjanje pred vozili v mrtvem kotu O pripomočku za menjavo voznega pasu smo že pisali, pripomoček za opozarjanje pred vozili v mrtvem kotu pa je njegova preprostejša različica, saj nas na vozila v mrtvem kotu le opozori s svetlobnim (in ponekod tudi zvočnim signalom), ne zna pa poseči v volanski mehanizem. Večinoma je opozorilna lučka vgrajena v zunanje vzvratno ogledalo – ob zaznanem avtu v mrtvem kotu lučka pobliskne in opozori voznika na oviro. AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |
|
Sistem za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu Tudi pripomoček za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu je preprostejša različica sistema za preprečevanje zapustitve voznega pasu, saj na neželjeno zapustitev voznega pasu – prevoženo sredinsko ali stransko črto ceste – opozori z zvočnim in svetlobnim signalom. Ker pripomoček ne posega v volanski mehanizem in ni zasnovan tako, da bi nadomestil voznikovo ravnanje, je dobrodošla pomoč vozniku. AMZS priporočilo: priporočljivo |
|
Prikazovalnik podatkov na steklo Projekcijski prikazovalnik podatkov na steklo (head-up display) je v zadnjih letih na voljo v vse več avtomobilih. Deluje tako, da prek projektorja in vizualnih učinkov prikazuje nekatere podatke – na primer hitrost, navigacijske podatke – na vetrobransko steklo, kar voznik vidi kot lebdeče podatke nekje v razdalji prednjega dela avtomobila. Vozniku tako ni treba odvračati pogleda s ceste na merilnike, kar zagotovo veliko pripomore k zbranosti – še zlasti pri spreminjajočih se hitrostnih omejitvah. AMZS priporočilo: priporočljivo |
|
Prepoznavanje prometnih znakov Pripomoček, ki ob pomoči kamer med vožnjo snema okolico pred avtom in na armaturni plošči prikaže posnete prometne znake z omejitvami hitrosti (in nekatere ostale), je na prvi pogled lahko zelo koristen, saj med vožnjo kaj hitro lahko spregledamo znak z omejitvijo hitrosti. A tehnologija prepoznavanja znakov – tudi, če deluje v kombinaciji z navigacijskim sistemom, ki ima v spominu hitrostne omejitve na cesti, po kateri se vozimo – še ni dovolj zanesljiva, da bi vselej pravilno prepoznala ali posnela znak. Še zlasti je to očitno pri nas, kjer veljavnost znaka za omejitev hitrosti razveljavi prvo križišče. Sistem tudi ne zazna LED svetlobnih znakov z omejitvami hitrosti. Sistem pogosto zazna tudi znake z omejitvami hitrosti na izvozih z avtoceste, čeprav ne nameravamo zapeljati z avtoceste. Tudi zato se na ta pripomoček ne smemo zanašati; znake moramo opazovati sami. AMZS priporočilo: zaradi nezanesljivega delovanja pri nas le delno uporabno |
|
Pripomoček za nočno vožnjo V nekaterih avtomobilih višjih cenovnih razredov si vozniki lahko omislijo sistem prepoznavanja ovir ob cesti prek infrardeče oziroma toplotne kamere, ki zelo dobro vidi tudi v temi. Kamera za nočno vožnjo zazna ljudi in (toplokrvne) živali, ki jih prikaže na zaslonu multimedijske naprave in nanje opozori z zvočnim in svetlobnim signalom. Pripomoček je v osnovi koristen, a tehnologija ni dovolj zanesljiva, da bi se nanjo lahko zanesli. Pomanjkljivost tega pripomočka je tudi v dejstvu, da se prepoznane osebe ali živali prikazujejo na zaslonu, torej stran od vidnega polja voznika, ki gleda na cesto. AMZS priporočilo: zaradi nezanesljivega delovanja le delno uporabno |
|
Kamera za vzvratno vožnjo S kamerami na zadnjem delu je danes opremljenih vse več avtomobilov, tudi tistih v majhnih in cenovno dostopnih razredih. Takšne kamere so nadvse koristne; tudi najboljšim voznikom se rado zgodi, da pri vzvratni vožnji ali parkiranju spregledajo kakšen stebriček, količek, korito za rože ali drugo oviro; pogled na zaslon multimedijske naprave nam ob parkiranju lahko privarčuje marsikateri evro. Še vedno pa velja, da sliko kamere uporabljamo le kot pripomoček pri tesnem približevanju oviri, ne pa kot glavno vodilo pri parkiranju – za to so še vedno najboljša vzvratna ogledala, občutek in poznavanje svojega avtomobila, v pomoč pa nam je tudi zvočni signal, ki opozarja na približevanje oviri. AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |
|
360-stopinjska kamera za nadzor okolice AMZS priporočilo: ne pripomore k varnosti |
|
Sistem za samodejno uravnavanje dolžine svetlobnega snopa Pri vožnji ponoči pogosto uporabljamo snop dolgih luči, ki najbolje in najdlje osvetlijo prostor pred avtom. A tako lahko osvetlujemo cesto le, če nasproti (ali pred nami) ni prometa, kar pomeni pogosto preklapljanje med dolgimi in zasenčenimi lučmi. Sistem za samodejno uravnavanje dolžine snopa ob pomoči kamer zazna luči nasproti vozečih vozil in vozil pred vami in sam preklaplja med zasenčenimi in dolgimi lučmi. Pripomoček deluje zanesljivo in hitro, ne prepozna (in ne zasenči dolgih luči) pa pešcev pred nami. AMZS priporočilo: priporočljivo |
|
Sistem za opozarjanje na prekratko varnostno razdaljo Ta pripomoček je običajno na voljo v kombinaciji z radarskim oziroma aktivnim tempomatom, deluje pa tudi takrat, ko je tempomat izključen. Na zaslonu armaturne plošče namreč prek simbolov prikazuje varnostno razdaljo do spredaj vozečega avtomobila (običajno v metrih ali sekundah), ob prekratki varnostni razdalji pa na to voznika opozori s svetlobnim in zvočnim signalom. AMZS priporočilo: zelo priporočljivo |