Motorevija od leta 1975 do 1980

Delitev uredniških nalog

Junija leta 1974 je zdaj že pokojni Matevž Knez prevzel mesto glavnega in odgovornega urednika in je bil gonila sila tudi pri pre-oblikovanju revije v začetku leta 1975. Septembra leta 1975 se mu je v uredništvu kot novinar pridružil Tom Pleterski, uveljavljeni novinar, ki je prej delal pri Avto-magazinu in kot Delov dopisnik iz Beograda.

Decembra leta 1976 sta Avto-moto in Motorevija napolnila 20. leto izhajanja, v dvajsetih letih pa je izšlo 239 številk, torej vsak mesec ena, le decembra leta 1971 časopis ni izšel.

Matevž Knez je naloge glavnega in odgovornega urednika opravljal do aprila leta 1977, ko je mesto vršilca odgovornega urednika spet prevzel Stane Krapež, eden vodilnih funkcionarjev AMZS in tudi direktor Tiskarne Tone Tomšič, ki je še vedno tiskala Motorevijo. Oktobra leta 1977 je v uredništvo prišel novinar Tadej Bratok. Krapež je bil vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika vse do sredine leta 1978. Tedaj je prišlo do organizacijske spremembe s tem, da so ločili mesti glavnega in odgovornega urednika. Vloga glavnega urednika je pripadla enemu izmed funkcionarjev AMZS, vloga odgovornega urednika pa vodji uredništva. Prvi glavni urednik je sredi leta 1978 postal Stane Krapež, odgovorni urednik pa je postal Tom Pleterski. Tadej Bratok je konec leta 1978 zapustil uredništvo Motorevije, nasledil pa ga je Tomaž Porekar.

Leta 1979 je Motorevija dobila tudi tehničnega urednika. To delo je do konca leta 1980 opravljal Peter Žebre, sicer stavec v Tiskarni Toneta Tomšiča, ki je seveda še naprej tiskala Motorevijo.

Povzetek nekaterih zapisov v Motoreviji v letih od 1975 do konca leta 1980:

Ob novem letniku Motorevije

Nedvomno ste opazili, da smo reviji spremenili njen zunanji videz. Toda samo s tem se ne smemo zadovoljiti. Na vso moč si bomo tudi prizadevali, da revija tudi po vsebinski plati ne bo ostala na dosedanji ravni, ampak jo bomo tudi v tem pogledu skušali oblikovati čim bolj pestro in privlačno.

Od članarine, ki jo plačujete, bomo v letu 1975 dobili za izdajanje revije 19,90 dinarjev od vsakega člana. 11 številk revije, kolikor jih dobi vsak naš član, pa bo po predračunu (če ne bo med letom kakšnih podražitev) stalo okrog 36 dinarjev. Razliko, ki ni majhna, bomo morali pokriti deloma z dohodki od oglasov, deloma pa bo morala primakniti nekaj denarja še Avto-moto zveza Slovenije iz drugih dohodkov. (januar 1975)

Odprta je nova tehnična baza AMZS v Kopru

Na pobudo in s finančno pomočjo obalnih avto-moto društev iz Izole, Kopra in Pirana je 12. februarja letos začela redno obratovati nova tehnična baza AMZ Slovenije na Istrski cesti v Kopru (zraven bencinskega servisa Istra Benz). (februar 1975)

Tožba zaradi nezgode na poledeneli cesti

AMD Šaleške doline iz Velenja in Komisija za varnost v prometu pri skupščini občine Velenje bosta sprožila sodni spor zoper Cestno podjetje Celje in zoper odgovorno osebo v njem zaradi malomarnega vzdrževanja ceste Velenje – Šoštanj. Ker je bila cesta 14. januarja močno poledenela, je na izpitni vožnji prišlo do hude prometne nezgode. (februar 1975)

Za člane AMZS je kasko zavarovanje avtomobila 20 odstotkov cenejše!

Že samo, če sklenejo kasko zavarovanje, pridobijo člani AMZS več, kot so plačali članarine! (april 1975)

Sava jet: prve domače pnevmatike z jeklenim pasom

Kranjska tovarna gumijevih izdelkov je te dni dala v prodajo svoj najnovejši izdelek –pasaste pnevmatike, ki imajo namesto tekstilnega pasu jeklenega. S tem je Sava stopila v korak s tujimi proizvajalci pnevmatik. (april 1975)

Novi domači varnostni pasovi

V kratkem bodo na tržišču novi varnostni pasovi iz Tovarne avtoopreme Ptuj. Gre za boljšo vrsto varnostnih pasov, ki jih je moč zapenjati z eno roko. (maj 1975)

Pogovor z avtomobilskim tekmovalcem Dagmarjem Šusterjem

Tekmovati ste začeli šele letos. Se vam ne zdi to malce prepozno? “Že dolgo sem pristaš tega športa, žal pa nisem imel možnosti, da bi se v njem aktivno ukvarjal prej. Prepričan pa sem, da prepozno še ni.” (maj 1975)

Večja skrb za varnost

V lanskem aprilu je imelo komaj 5 odstotkov anketiranih slovenskih voznikov v svoja vozila vgrajene varnostne pasove, letos pa že okrog 25 odstotkov. (julij – avgust 1975)

Kitajski avtomobili

Na junijskem velesejmu v Koelnu je Ljudska republika Kitajska kot zanimivost razstavila tudi svoj reprezentančni avtomobil “hongki” – po naše rdeča zastava. Povsem doma narejen avto je dolg 5,74 metra. (september 1975)

Ptuj: prvi kartodrom v Jugoslaviji

Ob prazniku občine Ptuj so marljivi in prizadevni funkcionarji – entuziasti AMD Ptuj izročili svojemu namenu nov kartodrom. To je prvi objekt te vrste v Jugoslaviji in ustreza vsem normam CIK in FIA. (september 1975)

Egon Mueller je prvak

Doslej še nikoli nismo pri nas proglasili svetovnega prvaka v katerikoli panogi avto-moto športa. Prvič se je to zgodilo v Gornji Radgoni, na finalni dirki za svetovno prvenstvo v speedwayu na 1000 m dolgi peščeni stezi. Egon Mueller je obranil naslov svetovnega prvaka. Od naših je Kocuvan pristal na 15. mestu, Kekec pa je ostal brez točk. Gledalcev je bilo okoli 30.000. (oktober – november 1975)

Avtomobili bodo odslej manj onesnaževali zrak

Z novim letom nas je doletela nova skrb: odslej bomo morali paziti, da izpuhi naših avtomobilov ne bodo spuščali v ozračje več kot 4,5 odstotka ogljikovega monoksida. Predpis je treba pozdraviti, saj bo prispeval k čistejšemu ozračju. (januar 1976)

Pozna priložnost Rudolfa Diesla

Ta čas so le redke tovarne, ki izdelujejo osebne avtomobile, ki jih poganjajo dieselski motorji. Poleg Mercedesa, ki je bil desetletja edini množični izdelovalec dieselskih motorjev, jih izdelujejo še Peugeot, Opel in Datsun. (marec 1976)

1. maj – začetek vpisovanja posojila za naše ceste

Akcija za vpisovanje posojila bo pod geslom: “Najmanj 1/2 mesečnega osebnega dohodka za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za lepši jutri!” S posojilom naj bi v dveh letih zbrali 900 milijonov dinarjev, od tega že letos okoli 200 milijonov in tako premostili najhujše težave pri financiranju izgradnje in rekonstrukcije slovenskih magistralnih in regionalnih cest. (april 1976)

Kmalu prva počivališča ob magistralnih cestah

20 milijonov 700 tisoč dinarjev je predvidenih za izgradnjo urejenih počivališč ob magistralnih cestah. Po programu naj bi do konca leta 1980 ob naših magistralnih cestah uredili 26 počivališč, od tega 6 dvojnih, to je na vsaki strani ceste eno. Skupno je to torej 32 počivališč. (maj 1976)

Saturnus odprl novo tovarno avtoopreme

26. aprila letos je 1800-članski kolektiv Saturnusa otvoril novo tovarno avtomobilske opreme. Gradili so jo dvajset mesecev, veljala pa je 109 milijonov dinarjev. V novi tovarni bodo izdelali 1.715.000 žarometov in 4.387.000 svetilk za motorna vozila. (junij 1976)

Varnostni pasovi – tik pred zdajci

To praktično pomeni, da bo morala večina od nas do 1. januarja 1977 kupiti in vgraditi varnostne pasove, saj priključke imajo vsi novejši avtomobili in celo velika večina avtomobilov starejših letnikov. Do 1. januarja nas ločita le še dobra dva meseca. Po približnih ocenah bomo morali v Jugoslaviji do takrat vgraditi okrog 2 milijona 400 tisoč varnostnih pasov. (oktober 1976)

Proslavili smo 30. obletnico delovanja Avto moto zveze Slovenije

Svečana proslava je bila v ljub-ljanski festivalni dvorani. (december 1976)

Deset osnovnih zapovedi defenzivne vožnje

1. Vedno skrbite za primerno varnostno razdaljo
2. Bodite pozorni na vedenje drugih – voznikov, kolesarjev in pešcev
3. Ne zapletajte drugih v vaše manevre
4. Očitno in razumljivo opozarjajte na svoje namere
5. Bodite strpni do napak drugih
6. Nikoli ne ovirajte prometa
7. Skrbite za to, da vas bodo drugi v vseh okoliščinah pravočasno videli
8. Navadite se vnaprej predvidevati nevarnosti
9. Izogibajte se cest s pregostim prometom
10. Nikoli ne vozite na meji svojih sposobnosti in sposobnosti vašega vozila.
(januar 1977)

Andrej Vidic – avtomobilist leta 1976

V tradicionalni anketi športne redakcije Tanjug za izbor najboljšega jugoslovanskega avtomobilista v letu 1976 je bil izbran tridesetletni Ljubljančan Andrej Vidic, član avto-moto društva Slovenija avto. V prejšnjih Tanjugovih anketah so bili izbrani za voznike leta: Zagrebčan Mladen Gluhak (1969), njegov someščan Jovica Paliković (1970, 1971, 1972 in 1973), Mariborčan Aleš Pušnik (1974) in Sarajevčan Sead Alihodžić (1975). (januar 1977)

Preveč “zakajev” ob varnostnih pasovih

Že nekaj let napovedani in od aprila 1975 v prometne zakonike zapisani predpis o obvezni vgradnji varnostnih pasov po 1. 1. 1977 smo končno doživeli. Samo kakšnega!? V primerjavi s te sorte predpisi pri pamet-nejših motoriziranih narodih po svetu in v Evropi se je naš rodil z nekajletno zamudo, kljub dolgotrajnemu porodu pa tudi kilav: zahteva namreč samo “okraševanje” avtomobilov z varnostnimi pasovi, ne pa tudi njihovo uporabo – in “Kranjec moj mu osle kaže…” (februar 1977)

Letos pet tisoč wartburgov

Po blagovni listi med našo državo in DR Nemčijo bomo letos k nam uvozili 5000 avtomobilov wartburg, od tega polovico limuzin in polovico karavanov. (marec 1977)

Športu več pozornosti

Edinole avto-moto društva, ki gojijo kakšno športno zvrst, resnično in v polni meri izpolnjujejo svojo društveno poslanstvo. Z zborom delegatov športnikov in organizatorjev smo v Sloveniji naredili šele prvi korak naprej. Toda vprašanj in problemov s financiranjem, carinskimi predpisi, treningi itd. se še nismo lotili dovolj uspešno in odločno. Ponekod je sodelovanje s Temeljnimi telesno kulturnimi skupnostmi uspešno, drugod spet manj ali pa celo neuspešno. Vsako leto sprejmemo celo vrsto sklepov, ki naj bi pomagali pri hitrejšem razvoju avto-moto in karting športa. Žal pa vse prevečkrat ostanemo le pri sklepih in lepih načrtih, večinoma pa ostane vse po starem. (april 1977)

Čigava je SPI?

Problematika službe Pomoč informacije, ki ne more več slediti strmemu naraščanju domače motorizacije in vsako leto številnejšemu prometu tujcev, je brez ustrezne rešitve že nekaj let. Proces samoupravnega sporazumevanja za organizacijo SPI na taki ravni, ki bo zadovoljila vse prizadete, se je sicer začel, je pa prepočasen. Potrebna je soudeležba predvsem tistih dejavnikov, ki imajo nesporno korist od dobrega poslovanja te službe. (maj 1977)

Uspelo tekmovanje voznic

Avto-moto zveza Slovenije je 20. maja pripravila II. ženski rally, ki postaja tradicionalno tekmovanje voznic avtomobilov. S petih startnih mest je šlo na pot skupaj 170 tekmovalk, ki so se pomerile na dveh spretnostnih vožnjah in v poznavanju revolucionarne zgodovine krajev, skozi katere so vozile. Cilj vseh petih krakov je bil pri motelu Turist v Grosupljem, kjer je bil tudi veseli zaključek prireditve. (junij 1977)

V krsti je še tesneje!

Med vožnjo se pripnite z varnostnim pasom! Vas utesnjuje? V krsti je še tesneje!
(julij – avgust 1977)

Prvi koraki evropskega poročila o prometni nezgodi

Nekaj mesecev je od tega, kar je pri nas v veljavi nezgodno poročilo, ki ga v nesrečah s škodo do 20.000 din, brez žrtev ali težko ranjenih, izpolnjujejo vozniki sami in sicer na obrazcu, ki je enoten za vse zavarovalne organizacije, včlanjene v evropski zavarovalni komite CEA. (september 1977)

Podpisana meddržavna pogodba o karavanškem predoru

Po večletnih pripravah so 15. septembra na Bledu podpisali meddržavno pogodbo o začetku gradnje predora pod Karavankami. V svečanem vzdušju banketne dvorane hotela Golf sta pogodbo podpisala opolnomočeni minister Johann Josef Dengler za Republiko Avstrijo in republiški sekretar za urbanizem Boris Mikuž za Jugoslavijo. (oktober 1977)

Papirnata varnost

Slovenske črne statistike, ki so letos že ob polovici novembra naštele (neuradno) 550 smrtnih žrtev na slovenskih cestah, pričajo, da neusmiljeno drvimo krvavemu rekordu slovenskega cestnega prometa naproti. Ob rednih tedenskih seštevkih smrtnih žrtev, ki so samo slučajno zapisani z enomestnim številom, sicer pa praviloma nekje med 10 in 20, nas do konca leta žalostnega rekorda ubrani le še čudež. (november 1977)

Uspeh

Letošnja prireditev Avto-moto šport na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je uspela preko vseh pričakovanj. Vse dni se je obiskovalcev kar trlo. Na razstavo je prišel tudi angleški dirkač formule 1 James Hunt. (december 1977)

Bitka za rep!

Pred leti smo dobili generalne omejitve hitrosti na naših cestah. Zagovorniki so jih obesili na tako velik zvon, da je bilo videti, kot da smo z omejitvami hitrosti rešili večino naših prometnovarnostnih težav. Rezultat je, žal, daleč od pričakovanj: prej bi rekli, da je ničev. (januar 1978)

Slovenija: veliko novih voznikov

V naši republiki smo imeli ob koncu lanskega leta evidentiranih skupno 514.776 voznikov motornih vozil.
Če te porazdelimo po kategorijah, dobimo naslednji pregled: A kategorija 84.606 voznikov, B kategorija 380.273 voznikov, C kategorija 42.172 voznikov in D kategorija 7.725 voznikov. (februar 1978)

Pasovi še vedno okrasek

Črne statistike za leto 1977 kažejo, da je na naših cestah umrlo 680 ljudi ali 15,84 odstotka več kot leto poprej. Med vozniki osebnih avtomobilov je bilo 133 mrtvih, med potniki jih je podleglo 151. Po raziskavah bi vsaj polovica njih še danes hodila po svetu, ko bi v trenutku nesreče bili privezani z varnostnim pasom. (marec 1978)

Salon avtomobilov v Beogradu

Renault 4 GTL je letošnja novost IMV. Gre za katrco z večjim 1108 kubičnim motorjem, ki ima ob enaki moči kot manjši 845 kubični (34 KM) precej večji navor (7,6 kpm namesto 5,2 kpm pri nespremenjenih 2500/min), pa je zato prožnejši, bolj pospešuje, a rabi manj goriva. (maj 1978)

Radizel in Podljubelj

Ljubitelji motokrosa so le v -tednu dni razmaha dvakrat prišli na svoj račun. Dve dirki, obe za svetovno prvenstvo – le da so v Orehovi vasi tekmovali najboljši dirkači v razredu do 125 kubikov, v Tržiču pa do 250 kubikov – sta ponovno potrdili odlične organizatorske sposobnosti naših društev. (junij 1978)

Končno sodobno dirkališče

Na Grobniku nad Rijeko v rekordnem času zgrajena sodobna dirkalna steza. Večje možnosti za razvoj avto-moto športa. (september 1978)

Konec barvnega nereda?

V naši državi še nimamo predpisa, ki bi določal kakovost in tehnične lastnosti barv in materialov za horizontalno označevanje cestišč.
Organizacije, ki se ukvarjajo z označevanjem cest, so pri izbiri prepuščene lastni presoji. (november 1978)

Slane zgodbe o neslanih cestah

Spet drsalnice – manjka 8000 ton soli. Tako pred zimo nimamo več kot borih 50 odstotkov soli, kar pomeni, da bo treba zelo varčevati. (december 1978)

Lani okoli 750 žrtev

Kar 723 smrtnih žrtev slovenskih cest je znašal končni lanski obračun po naših, neuradnih podatkih. Po uradnih jih bo seveda precej več. (januar 1979)

Cestni križ ima prednost

Do leta 1990 bomo zgradili 70 odstotkov slovenskih avtocest. (februar 1979)

Otroško varnost zanemarjamo

Tudi otroci v vozilih so izpostavljeni poškodbam, pa zanje ne poskrbimo. (marec 1979)

O prepovedi ježevk

Od 15. marca letos pri nas ni več dovoljeno voziti z ježevkami. Tako predpisuje pravilnik o napravah in opremi vozil SFRJ. Vsi, ki so v skrbi za varno vožnjo, za lastna in tuja življenja in imetje žrtvovali denar za take gume, bodo iz njih morali izpuliti žeblje – pa čeprav so ti edini kolikor toliko uspešno sredstvo zoper nevarnost poledice. (april 1979)

Omejitve vožnje: več škode kot koristi

Varčevanje z gorivom je potrebno, vendar v zdaj veljavni obliki ne zagotavlja pričakovanega prihranka. Občanom več odločanja, kako varčevati. Z boni boljši učinek. (maj 1979)

Ljubljanska Prešernova odprta

Točno v predvidenem dnevu so se prvi avtomobili zapeljali po novi mestni cesti, ki je prevzela breme doslej najprometnejše ljubljanske ceste Prešernove. (julij – avgust 1979)

Avbelj prebil led na SP

Prva točka jugoslovanskega motokrosista na svetovnem prvenstvu do 250 ccm. Marjan Avbelj iz Lukovice je nadvse uspešno turnejo po Bolgariji končal z osvojitvijo ene, toda dragocene točke na svetovnem prvenstvu. (september 1979)

Od letos nove merske enote

Med novimi merami je tudi mera za moč v kilowatih (kW) namesto konjskih moči (KM). (november 1979)

Kaznovanje ni vse

S seminarja o varnosti prometa na cestah. (december 1979)

Prvič avtomobilistka leta

Športno uredništvo Tanjuga je že enajstič zapored organiziralo izbiro za avtomobilista leta. V letu 1979 so ta naslov jugoslovanski novinarji, ki poročajo s področja avto-moto športa, podelili voznici – osemnajstletni Ljubljančanki Ireni Lavrič. Irena Lavrič, članica AMD Moste, je najmlajša med vsemi, ki so jim doslej podelili naslov avtomobilist leta. (januar 1980)

Zglavnike na pravo višino

V nasprotju z varnostnimi pasovi opremljanje prednjih sedežev z vzglavniki pri nas ni predpisano. Toda moramo se zavedati, da bodo v primeru nesreče varnostni pasovi zadovoljivo obvarovali le, če bomo imeli na naslonjalih sedežev pritrjene vzglavnike. Za zagotovitev varnostnega učinka je treba vzglavnike ustrezno nastaviti – v višino glave. (februar 1980)

Moč priporočil

Prav bi bilo, da sklepe zveznega zbora skupščine SFRJ preberejo prav vsi, ki imajo kakorkoli opraviti s prometom. Ravno to, da sklepi o varnosti v prometu niso nikakršen zakon, marveč priporočilo, naj bi bili v naši samoupravni socialistični družbi njihova največja moč. (marec 1980)

Može: varnost je skrb nas vseh

Dipl. inž. Vinko Može, vodja odseka za nadzor cestnega prometa pri republiškem sekreta-riatu za notranje zadeve v pogovoru za Motorevijo: “Praktično so prometne razmere na naših magistralnih cestah takšne, da voznikom ne dajejo več zadovoljivih možnosti za varen promet. Za odvijanje zahteva vsak promet neko ustrezno raven prometnih uslug. Če hoče voznik upravljati v prometu z vozilom varno, mu mora cesta varnost nuditi.” (marec 1980)

Druga seja skupščine AMZ Slovenije

Delegati so na drugi seji skupščine AMZS razpravljali tudi o spremembah statuta naše organizacije, s to spremembo pa bomo tudi v AMZ Slovenije uveljavili zamisel tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti. (april 1980)

Želje večje, možnosti pa ne!

Inženir Lojze Blenkuš, direktor strokovnih služb Republiške skupnosti za ceste je odgovoril na vprašanje: kako je z nekaterimi poškodbami na avtocesti Vrhnika – Postojna – kaj je pravi vzrok za poškodbe? “Kakovost površinskega sloja na avtocesti Vrhnika – Postojna, pa tudi na hitri cesti Celje – Hoče je slaba predvsem zaradi neustreznega bitumna, ki je vgrajen v zgornji obrabni sloj. Položaj glede bitumna je pri nas prav značilen – čeprav ne ustreza zahtevam sodobne gradnje cest, ustreza našim standardom (JUS).” (junij 1980)

Nova luknja skozi Alpe

Ob koncu poletja bodo Švicarji odprli za promet najdaljši cestni tunel na svetu, 17 km dolgi tunel St. Gothard. Vožnja skozi gotardski tunel bo brezplačna. V njem bo dvosmerni promet, pozneje, še ne določeno kdaj, pa je predvidena tudi izgradnja vzporednega tunela, tako da bo skozi Alpe vodila avtomobilska štiripasovnica. (julij – avgust 1980)

Sistem par – nepar triumf birokracije

Ob nedavni podražitvi bencina je prepoved voženj po sistemu par – nepar postala še bolj nesmiselna, kot je sicer že bila od samega začetka njene uveljavitve. (september 1980)

Cene avtomobilov spet čez planke

Septembrska zahteva, naj bi se domači in “domači” avtomobili takoj podražili za 31 %, prihodnje leto pa še za 4 %, je le eden, pač najnovejši rezultat nereda, ki vlada v avtomobilski in spremljevalni industriji, v predpisih, ki tej industriji krojijo okoliščine za poslovanje in seveda na tržišču osebnih avtomobilov. (oktober 1980)

Varnostna “blazina”

Od letošnjega novembra bo nemški Daimler-Benz pričel serijsko (za doplačilo) v svoje avtomobile vgrajevati novo varnostno napravo – zračno blazino za preprečevanje poškodb ob trčenjih. (oktober 1980)

Izvoljen novi predsednik AMZS

Med najpomembnejšimi zadevami, ki so jih obravnavali delegati na 3. seji skupščine AMZS, je bilo sprejetje sprememb statuta AMZS in ob tem razrešitev dosedanjega predsednika AMZS Alojza Žokalja in izvolitev novega predsednika Franca Novaka. (november 1980)

Razvozlavanje ljubljanskega vozla

Gradbena dela na trasi in objektih bodoče severne ljubljanske vpadnice ali obvozne ceste Črnuče – Tomačevo s priključkom na Titovo cesto, kot jo uradno imenujejo – potekajo trenutno po načrtu, tako da za zdaj ni bojazni, da cesta do junija 1981 ne bi bila gotova (december 1980)