60. leto izhajanja Motorevije: pregled objav od 1963 do 1968 leta

Časopis za vse člane AMD!

Časopis Avto-moto je od začetka izhajanja urejal Jože Keršmanc. Aprila leta 1965 je izšla stota številka časopisa. Jože Keršmanc je časopis urejal vse do 128. številke, ki je izšla septembra 1967. Zaradi hude bolezni nato ni mogel več opravljati svojega dela, zato je urejanje časopisa za nekaj časa prevzel uredniški odbor, v katerem je imel odločilno besedo Stane Krapež, eden vodilnih funkcionarjev AMZS, hkrati pa tudi direktor Tiskarne Tone Tomšič, ki je imela svoje prostore na Gregorčičevi ulici v Ljubljani (tam so sedaj prostori vlade RS) in je še naprej tiskala časopis.

Pomemben zasuk se je zgodil v začetku leta 1968. Tedaj je namreč časopis z naročniškega sistema prešel na brezplačno pošiljanje vsem članom avto-moto društev. Stroški za izdajo časopisa so se pokrivali s članarino. S tem so želeli doseči, da bi časopis postal sestavni del življenja voznikov motornih vozil. Časopis so tudi vsebinsko prenovili. V drugi številki letnika 1968 je bil v kolofonu prvič kot odgovorni urednik zapisan Svetislav Varšek, novinar Gospodarskega vestnika, Avto-moto pa je urejal nepoklicno. S časopisom Avto-moto je sodeloval že pred urednikovanjem, eno leto je bil tudi poklicni sekretar AMD Ljubljana. Vsa dela je opravljal sam: bil je urednik, novinar, prevajalec, lektor, korektor, tehnični urednik.

Konec junija dograditev dirkališča na Teznem

Na nedavni skupni seji obeh mariborskih avto-moto društev so izgladili nesporazume med mariborskimi speedwayisti, člani AMD TAM in AMD Maribor. Podpisali so besedilo pogodbe, ki ureja medsebojne odnose obeh mariborskih avto-moto društev pri izgradnji skupnega steznega dirkališča za speedway na Teznem. Če bo gradnja potekala nemoteno, bo dirkališče 30. junija izročeno svojemu namenu. (št. 1, januar 1963)

Skikjoring v Tržiču

V nedeljo, 17. februarja je avto-moto društvo iz Tržiča organiziralo tekmovanje v avto-moto skikjoringu. Žal je zaradi odjuge odstopilo 15 tekmovalcev na mopedih. Tako je nastopilo skupno 17 tekmovalcev. Proga je imela dva teka in sicer v smeri Cankarjeva cesta – Jelendol in nazaj. Seštevek časov z obeh prog je določil zmagovalca. Gledalcev je bilo 2200. Najboljši čas dneva je nepričakovano dosegel znani speedwayist Milan Kališnik iz Tržiča z avtomobilom Fiat 1400, smučar je bil Franc Lorenček. (št. 2, marec 1963)

Okrepljena služba Pomoč informacije

Za cestno službo Pomoč informacije se pričenja novo obdobje. V treh letih neumornega dela je namreč več ko opravičila svoj obstoj in opozorila ne samo na svojo koristnost, temveč tudi na potrebo, da bi jo razširili. Predstavniki AMZS, Cestnega sklada in Skupnosti cestnih podjetij LRS so sklenili sporazum, s katerim bo Skupnost finančno podprla AMZS, ta pa bo zato razširila svojo cestno službo ne samo številčno, temveč tudi na nova delovna področja. (št. 3, marec 1963)

Za volanom ni mesta za flirt

Mladi kavalir, ki je več pozornosti namenjal sopotnici kot cesti in povzročil prometno nesrečo, je ne glede na razmeroma še dokaj milo kazen vsekakor prejel dovolj prepričljiv opomin. Najbrž ne bo nikoli pozabil, da za volanom ni mesta za flirt. (št. 4, april 1963)

Nad 116.000 obiskovalcev na II. sejmu motorjev in motornih vozil

19. maja je bil zaključen 2. sejem motorjev in motornih vozil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, na katerem je razstavljalo 88 podjetij (71 domačih in 17 inozemskih), na več kot 24.000 kvadratnih metrih površin. Od petka, 10. t. m., ko je bil sejem odprt, pa do 19. maja, si je to sejemsko prireditev ogledalo več kot 116.000 obiskovalcev iz vseh krajev države. (št. 5, maj 1963)

Aktualen poziv

V želji, da bi se dosegla večja varnost v cestnem prometu, Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve priporoča vsem voznikom, da so pri vožnji v koloni posebno zbrani, da so obzirni do drugih, da podrejajo svoje želje prometno varnostnim zahtevam vožnje v koloni in da se izogibajo nepotrebnega prehitevanja. (št. 7, julij 1963)

Ali bo Evropa dobila enotne prometne predpise?

Precej razveseljivega napredka izkazuje prizadevanje za poenotenje cestnoprometnih predpisov v Evropi pod okriljem posebne skupine ministrskega sveta evropskih prometnih ministrov (CEMT). (št. 8, avgust 1963)

Dve zelo potrebni cesti

V začetku tega meseca so dogradili kočevsko cesto, ki je zdaj odprta za promet. Cesta od Škofljice do Kočevja je dolga 52 kilometrov. Z izjemo štiri kilometre dolgega odseka pri Pijavi gorici, ki je še makadamska, je vse drugo cestišče prekrito z asfaltom. Širina cestišča je šest metrov.

To jesen pa se nam bo po zaslugi kolektiva podjetja za ceste v Novem mestu odprla še ena prepotrebna in precej hitrejša cestna zveza po novi asfaltirani cesti čez Gorjance v Belo krajino. (št. 9, oktober 1963)

Kako se bomo vozili v prihodnje?

Vsi, ki se ukvarjamo s cestnim prometom, že dolgo časa pogrešamo cestne predpise, s katerimi bi bila urejena celotna problematika cestnega prometa. Dosedanji predpisi so nastali, ko smo imeli 8.000 motornih in priklopnih vozil in okrog 12.000 voznikov motornih vozil. Do danes pa je registriranih že 75.000 motornih in priklopnih vozil in 125.000 voznikov motornih vozil. (št. 11, november 1963)

Sončne in senčne plati motorizacije

V SR Slovenija je vzporedno z gospodarskim razvojem in dvigom življenjske ravni iz leta v leto raslo tudi število motornih vozil. Na en osebni avtomobil je prišlo leta 1959 14 prebivalcev, leta 1963 46 prebivalcev. Leta 1963 je bilo v SRS 792 motornih koles v družbeni lasti in 28.624 v zasebni lasti, 3076 osebnih avtomobilov v družbeni in 32.235 avtomobilov v zasebni lasti. (št. 1, januar 1964)

Iz vizitke naše organizacije

Leta 1963 je štela naša organizacija 92 AMD z 2.145 voljenimi funkcionarji, skupno število članov je bilo 26.130, od tega žena 3.098, mladine do 25. leta 5.285. Članov lastnikov motornih vozil je bilo 14.036, od tega člani z avtomobili 6.788, člani z motocikli 3.616, člani z mopedi 3.632. (št. 2, marec 1964)

Pojdite okoli avta!

Nasvet: Pojdite okoli avta, sodi torej v okvir sodelovanja v okviru prepotrebne zvezne akcije za zboljšanje našega prometa, pa tudi v repertoar izkušenj slehernega avtomobilista, ki bo želel voziti čimdlje varno in brez nezgod. (št. 3, marec 1964)

Prix Loka 1964 – triumf hitrosti in srčnosti

Tako hitrih dirk z motocikli, kakršne smo videli v okviru Prix Loka 1964, še ni bilo v Sloveniji: o tem ni dvoma! Stari rekordi z loške steze so se rušili spričo drznih voženj dirkačev drug za drugim – vsi do zadnjega. Okoli 35.000 gledalcev je res prišlo na svoj račun od začetka do konca dirke. (št. 5, maj 1964)

Huda konkurenca v Portorožu

Za letošnje tradicionalne mednarodne hitrostne dirke za Nagrado Primorske v Portorožu je med dirkači izredno zanimanje. Prireditelji – AMD Koper – so poslali v tujino približno 400 vabil. Mnogi znani dirkači iz Evrope, Avstralije, Afrike in ZDA so že potrdili svojo udeležbo. Dirka bo letos 20. septembra, teden dni za velikimi dirkami v Monzi v Italiji. (št. 6–7, julij 1964)

Babič drugič državni prvak

Pred polnim stadionom gledalcev v Vidmu – Krškem je Franc Babič osvojil vseh 15 možnih točk in tako po letu 1962 že drugič tudi naslov državnega prvaka v speedwayju. (št. 9, september 1964)

Avtošola AMZS je začetek družbenokoristnega dela v prometu

Ali naj jo zato brezobzirno obremenimo z davki? (št. 10, oktober 1964)

Nov servis Autocommerce v Ljubljani

Podjetje Autocommerce je v Ljubljani ob Titovi cesti dogradilo in skoraj že povsem opremilo moderen avtomobilski mehanični servis, ki je za Petrolovo črpalko. (št. 11, november 1964)

Semaforji imajo tudi rumeno luč!

Berite v rubriki sodna praksa, kako je treba voziti, kadar sveti rumeno. (št. 1, januar 1965)

AM komentira: prehodi za pešce

Prehodi za pešce so resda označeni, toda pri nas v glavnem le na cestišču. Čedalje pogostejše nesreče na prehodih za pešce so naposled zaostrile tudi pri nas vprašanje, mar ne bi bilo treba prehoda za pešce označiti še s posebnim prometnim znakom. (št. 2, februar 1965)

Avto šofira 14.500 žensk

Nič manj kot 14.467 voznic smo imeli v začetku letošnjega leta pri 140.174 voznikih motornih vozil – poklicnih in amaterskih. (št. 2, februar 1965)

Prva ugodnost – italijanski bencin za dinarje

Bencinski boni za potovanje v inozemstvo (št. 3, marec 1965)

Avto moto že stotič

Spoštovani bralci, dovolite, da vas opozorimo na prvi nekoliko pomembnejši rezultat pri izhajanju lista Avto-moto. Danes tiskamo že stoto številko. Avto-moto ima zvest krog bralcev, ki ga po številu pišemo petštevilčno! Lahko zapišemo v imenu vseh, ki so sodelovali od prve številke, da ima kolektiv še toliko moči in volje, da bomo tudi v obdobju pospešene motorizacije in vse večjega zanimanja posredovali list, ki ga bodo brali. Vaš urednik J. Keršmanc (št. 4, april 1965)

Kdo naroča nesreče in kdo jih plačuje?

Ali naj nadenemo čelado motoristu s pomočjo predpisa ali preko zavarovalnice? (št. 7, julija 1965)

AMD Orehova vas gradi avtocamp

Na pohorskih obronkih pri Radizlu, samo streljaj od ceste I. reda Maribor – Ljubljana, je krajevno AMD Orehova vas te dni zasadilo prvo lopato za izgradnjo sodobnega avtocampa in hkrati tudi novega rekreacijskega središča. (št. 8–9, september 1965)

Pomoč informacije izven nevarnosti

Financiranje službe Pomoč informacije bo do prihodnjega leta vendarle v skladu z razvojem cestnega prometa. Dobri obeti za leto 1966: pravica do neomejenega števila brezplačnih pomoči za člane AMD in tudi do pomoči pri drugih evropskih cestnih službah. (št. 10, oktober 1965)

Zmagovalec je vozil skozi Ljubljano

Prvič v zgodovini ralllyja Monte Carlo je zmagovalec Finec Toivonen vozil skozi Ljubljano. Na časovni kontroli ob 4. uri zjutraj so se tekmovalci lahko okrepčali s čajem, kavo ali prigrizkom in ljubeznivi natakarici iz bifeja Otok Vis sta imeli polne roke dela, da sta sproti lahko stregli simpatičnim tekmovalcem, ki so bili gostje AMZS. (št. 1, januar 1966)

R 16 se uveljavlja

Zastopniško podjetje Cosmos v Ljubljani je na naš trg uvedlo nov avtomobil Renault R 16, najnovejši tip avtomobila francoske državne tovarne Regie Renault. Ta avtomobil stane na našem tržišču 1520 ZDA dolarjev, carina in drugi stroški pa znašajo 12.300 ND. (št. 5, junij 1966)

Šofiranje na cestah z več stezami

Med našimi avtomobilisti je čedalje več pomenkov o tem, kako je treba šofirati na večsteznih cestiščih. (št. 6, julij 1966)

Grand prix Jugoslavije v moto krosu: Sonce nad Ljubeljem

Letos so imeli prireditelji tradicionalnega ljubeljskega moto-krosa z vremenom več sreče. Okoli 15.000 gledalcev je prisostvovalo tej jugoslovanski vrhunski moto-kros prireditvi. Na 12., 13. in 15. ter 16. mesto so se uvrstili Muvrin, Ahačič, St. Vesenjak in Janez Rotar. (št. 8, september 1966)

Bon-ton, prometni red in naše troblje

Pravilna in umestna uporaba zvočnih signalov pomeni veliko za varnost udeležencev v prometu. (št. 9–10, oktober 1966)

V organizaciji AMZ Jugoslavije: Gradili bomo tehnične centre

Šest tehničnih centrov pri organizacijah AMZ Jugoslavije bo že v letu 1967 lahko sprejelo prva vozila članov naše organizacije v pregled. Zmogljivost centrov bo največja v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, medtem ko bodo centri v drugih republiških središčih manjši. (št. 11, november 1966)

Naših 20 let

Slavnostna seja republiškega odbora AMZS. Predsednik V. Jakopič je poročal o 20 letih delovanja naše organizacije. (št. 12, december 1966)

Minulih 365 dni šofiranja, kolesarjenja, pešačenja

Za cestni promet in njegovo varnost v letu 1966 je značilno močno povečanje gostote prometa na naših cestah, kar velja še zlasti za turistično sezono.

Na koncu leta 1966 je bilo v Sloveniji registriranih 116.072 motornih in priklopnih vozil, ali 13.349 oziroma 13 odstotkov več kot leto dni prej. Največji porast smo dosegli pri osebnih avtomobilih, ki jih je 68.022 ali 12.631 več kot na koncu leta 1965. Med registriranimi vozili je še 29.893 motornih koles (brez mopedov), 10.379 tovornih avtomobilov, 1280 avtobusov in 6498 drugih motornih in priklopnih vozil.

Leta 1966 je pred izpitnimi organi za vozniške izpite opravljalo vozniški izpit 69.584 kandidatov. Vozniški izpit je napravilo 27.792 kandidatov ali 40 odstotkov, leta 1965 pa 51 odstotkov.

Leta 1966 je bilo v SR Sloveniji registriranih 10.384 prometnih nesreč. To je 1891 več kot leta 1965. Pri prometnih nesrečah je izgubilo življenje 407 oseb (18,3 % več kot leta 1965), 8162 oseb pa je bilo huje in lažje poškodovanih. (št. 1, januar 1967)

Z AM v drugo desetletje

V desetih letih je Avto-moto zveza Slovenije izdala 120 številk lista Avto-moto v skupni nakladi 4.376.760 izvodov. Lahko rečemo, da je list Avto-moto kljub svojim pomanjkljivostim v desetih letnikih bogata in zanimiva kronika razvoja motorizacije. (št. 1, januar 1967)

Bogat dar za člane AM društev

V drugi polovici marca bodo člani avto-moto društev v naši republiki v vseh krajih lahko dobili nekaj dobrodošlih priročnikov brezplačno, tako rekoč kot dar naše organizacije. Knjižice razpošiljajo te dni iz Avto-moto zveze Slovenije na društva.

Najprej je treba omeniti knjižico z naslovom Motoriziranim turistom. Druga knjižica ima naslov Avtokampi Jugoslavije, tretja knjižica pa je seznam avtomobilskih servisov. Člani bodo dobili še prospekt o uslugah naše organizacije in njeni dejavnosti, ki ga velja posredovati prijateljem – nečlanom. (št. 2, februar 1967)

Avtomobili Citroen – Tomos zopet na trgu

Po dveletni prekinitvi sprejemanja naročil za vozila Tomos – Citroen tovarna Tomos od letošnjega 15. februarja spet sprejema naročila za osebne avtomobile 2 CV AZL in 3 CV AMI-6 ter kamionete 2 CV AZU. Na osnovi teh naročil je tovarna pred kratkim že pričela potrjevati dobavne roke, prve avtomobile pa bodo kupci prejeli meseca aprila. Razen te prodaje za dinarska plačilna sredstva pa prodaja tovarna vozila Tomos – Citroen tudi za konvertibilne valute. Cene v devizah so zelo ugodne, saj stane 2 CV AZL – popularni spaček – samo 994 ZDA dolarjev. Dobavni rok za vozila, plačana v konvertibilnih valutah, je mesec dni. (št. 3, marec 1967)

Peščena steza v Gornji Radgoni se uveljavlja

V nedeljo je avto-moto društvo v Gornji Radgoni priredilo II. mednarodne moto-dirke na peščeni stezi. Marljivi in vztrajni člani tega društva niso bili nagrajeni za svoj trud. Kljub lepemu dopoldnevu se je vreme spremenilo in preprečilo tisočim že odločenim gledalcem pot v Radgono. Tisti, ki so prišli – bilo jih je okoli 3000 – pa so vztrajno na dežju čakali celo uro, da so s prireditvijo kljub razmočeni stezi le morali začeti.

Najboljši dirkač dneva je bil Avstrijec Walla, ki je osvojil največ prvih mest in zrušil rekord proge. Izmed Jugoslovanov je bil najboljši Drago Perko. (št. 4 5, junij 1967)

Ali je prav, da šofirajo osemnajstletni?

Prenekateri udeleženci cestnega prometa, ki opazujejo vihravo in drzno vožnjo mladine z motornimi vozili, se sprašujejo, ali je naša prometno pravna ureditev pravilno ocenila vse varnostne razloge v cestnem prometu, ko je odločila, da lahko že 18 let stare osebe vozijo motorna vozila, če imajo ustrezno vozniško dovoljenje. (št. 6, julij 1967)

Zgodovinski dan na Švedskem

Tretjega septembra ob petih zjutraj bodo na Švedskem zadnji na celini začeli voziti desno. Približno četrt milijarde dolarjev je Švede stala propagandna akcija H (H je začetnica švedske besede hoeger, ki po naše pomeni desno). Dan H bodo na Švedskem oznanili s sirenami in posebnimi objavami v radiu. Z neizmerno propagando in reklamo so se Švedi pripravljali na ta dan, potem ko so četrt stoletja hodili in se vozili levo. Šolski otroci imajo npr. za teden dni skrajšane počitnice, da bi bili deležni prometne vzgoje. Na novo so morali izšolati 500 psov, ki vodijo slepe itd. (št. 7, avgust 1967)

Krivda slabih cest

Varnost v prometu ogrožajo neustrezni elementi obstoječih cest kot na primer: slaba vozišča, pregladka vozišča, preozka vozišča, nepregledni odseki cest, preostri zavoji, prestrmi vzponi, križanja železnice in ceste v istem nivoju, slabo zavarovanje ceste z ograjami, neustrezni mostovi, zlasti mostovi – provizoriji s prenizko nosilnostjo ipd. (št. 8, september 1967)

Državni prvak v speedwayu Franc Babič

Pet tisoč gledalcev je 15. oktobra na stadionu Matije Gubca v Krškem pozdravilo novega državnega prvaka v speedwayu – 37-letnega Franca Babiča, člana avto-moto društva Krško. Državni prvak je osvojil ta naslov že četrtič. (št. 9–10, oktober 1967)

Kako varni so varnostni pasovi?

Tovarna Fiat je nedavno tega napravila vrste poskusov, ki naj odgovore na vprašanje, katerega je tako pogosto slišati: kako varni so pravzaprav varnostni pasovi? S simulatorjem so ustvarili enake fizikalne učinke kot pri hudem celotnem udarcu dveh avtomobilov; roboti, ki so sedeli v avtomobilih, pa so bili opremljeni s tremi vrstami pasov. Preskušnjo je prestal le en robot, medtem ko bi v ostalih dveh primerih prišlo do smrtnih poškodb, če bi za volanom sedel voznik.
Varnostni pas preko trebuha telesa ne zadrži. Varnosti pas preko prsi je voznika sicer zadržal, vendar pa je prišlo do zadušitve. Preskušnjo je prestal samo kombinirani varnostni pas preko prsi in trebuha. (št. 11–12, december 1967)

V letu 1968 izpopolnjen program tehničnih storitev v bazi Trebnje

Na avto cesti v Trebnjem deluje baza cestne službe AMZ Slovenije Pomoč-informacije. Rumena vozila te službe so od 8. do 20. ure pripravljena, da na poziv odpeljejo na katerokoli točko slovenskega dela avto ceste od Ljubljane do Bregane. (št. 1, januar 1968)

Tudi AM spremenjen

Novi val, ki je zajel vse dejavnosti naše organizacije, ni mogel mimo našega časopisa AM. Postavil ga je na tisto mesto, kamor sodi – članstvu. Z današnjo številko želimo pokazati vsebinski premik. Na prvem mestu dosegamo to s prehodom od naročniškega sistema na brezplačno pošiljanje članom avto-moto društev, s čimer želimo doseči, da bi AM postal sestavni del življenja voznikov motornih vozil. (št. 1, januar 1968)

Včeraj odprt ženevski salon avtomobilov

Včeraj je bil v Ženevi odprt salon avtomobilov, na katerem je razstavljenih 65 osebnih avtomobilov iz 11 držav. Poleg serijskih avtomobilov je razstavljena tudi vrsta takšnih, ki imajo specialne karoserije. Strokovnjaki so to razstavo ocenili kot Eldorado avtomobilske industrije. (št. 3, marec 1968)

Članstvo osnova naše organizacije

V nedeljo 7. t. m. je bila na Bledu VI. redna skupščina AMZ Jugoslavije. Skupščini je prisostvovalo 111 voljenih delegatov, ki jih je izvolilo več kot 81.000 članov naše organizacije. Slovenijo je zastopalo 33 delegatov, saj je bil na vsakih 700 članov izvoljen en delegat. (št. 4, april 1968)

Edinstvena priložnost

V soboto 18. t. m. bodo na stadionu v Zgornji Šiški v Ljubljani velike mednarodne speedway dirke. Začetek tekmovanja bo ob 16. uri. Na veliki prireditvi, ki jo organizira AMD Ljubljana, se bodo v ostri konkurenci pomerili najboljši dirkači iz Avstrije, Bolgarije, DR Nemčije, Italije in Jugoslavije. (št. 5, maj 1968)

Svetovna elita v Tržiču

Deseta dirka za svetovno prvenstvo razreda do 250 ccm v motocrossu, ki bo 30. t. m. na znani progi na Ljubelju, bo do sedaj največja in najkvalitetnejša prireditev v vožnji čez drn in strn in bojda v vsem moto-športu pri nas. (št. 6. junija 1968)

Plačilo komunalne takse je obvezno

Člani vse pogosteje sprašujejo, ali je plačilo komunalne takse za motorna vozila v zasebni lasti obvezno. Vsem je sicer znano, da je zadevni zakon naša republika sprejela, vendar je bil sprožen ustavni spor. Kljub temu zakon velja. Za osebne avtomobile do 900 ccm je treba odšteti letno 80 din. (št. 7–8, julij 1968)

Nov pravilnik o prometnih znakih

V avgustu je zvezni sekretar za notranje zadeve izdal novi pravilnik o prometnih znakih na cestah. S tem predpisom so začeli veljati na cestah nekateri prometni znaki, ki jih dosedaj nismo poznali. (št. 9, september 1968)

Rokavice ali preoblečen volan?

Potne dlani na volanu rade drse in prijem ni več siguren in varen. Poleg tega je treba volan tudi večkrat poprijemati, kar sicer ne bi bilo treba. Pri tem se utrujajo roke in voznik začne po daljši vožnji čutiti v njih bolečine. Strokovnjaki so izračunali, da gre v takih primerih v nič približno četrtina energije, ki jo vloži voznik v vožnjo. Večina voznikov se težko odloči, ali naj uporablja pri vožnji rokavice ali pa je boljše, če se volan preobleče z usnjeno ali krzneno prevleko. (št. 10, oktober 1968)

Proti podražitvi bencina in dodatnemu obremenjevanju motoriziranih

Razumljivo je, da se je AMZ Jugoslavije postavila na stran svojih članov in zakaj je odločno nastopila proti podražitvi bencina in proti nadaljnjemu obremenjevanju lastnikov motornih vozil. (št. 11, november 1968)

Zopet dvoboj zavarovalnice : avtomobilisti

Na nedavni tiskovni konferenci smo slišali, da se bo obvezno zavarovanje podražilo za trikrat, pri kasko zavarovanju pa ta podražitev ne bo tolikšna, temveč se bo gibala v razponu od 80 do 120 %. (št. 12, december 1968)