Kolesarji dobro vemo – zaščitna čelada varuje glavo in v prometni nesreči lahko reši življenje. Zavedanje o koristih zaščitne čelade je med kolesarji v zadnjih letih vse večje, za kar ima zasluge zagotovo tudi zelo pestra in bogata ponudba kolesarskih čelad pri nas. Čeprav velja, da je vsaka čelada boljša kot nobena, ni vseeno, kakšno izberemo. Po lanskem testu otroških čelad zato bralcem letos pri izbiri pomagamo s testom zaščitnih kolesarskih čelad za odrasle; preskusili smo 15 čelad različnih zasnov, oblik in cenovnih razredov.
Večini odraslih se zdi slovenski predpis, ki predpisuje obvezno uporabo zaščitnih kolesarskih čelad za mladoletne, dobrodošel in koristen. Mimogrede, Slovenija je ena redkih evropskih držav, v kateri morajo otroci med kolesarjenjem obvezno uporabljati zaščitno čelado. Tudi zvišanje starostne meje za obvezno uporabo čelad s 14 na 18 let, ki je bila uveljavljena z zadnjimi spremembami zakonov s področja cestne varnosti, smo sprejeli z odobravanjem.
A ko gre za uporabo kolesarskih čelad med odraslimi kolesarji, očitno nismo več tako prepričani v njihovo koristnost. Koliko kolesarjev pri nas ima med kolesarjenjem v resnici na glavi čelado, je težko natančno ugotoviti, je pa to delno razvidno iz podatkov o prometnih nesrečah.
Lani je bilo na naših cestah 1138 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji; v teh prometnih nesrečah je 437 kolesarjev nosilo čelado, 638 kolesarjev je bilo brez čelade, v 108 primerih pa niso mogli ugotoviti, ali je kolesar nosil čelado.
To pomeni, da je 38,4 odstotka ponesrečenih kolesarjev med vožnjo v trenutku nesreče zanesljivo uporabljalo zaščitno kolesarsko čelado. Če te podatke primerjamo z rezultati iz preteklosti, se vidi, da se ozaveščenost o koristih čelade rahlo izboljšuje, saj je skozi 5-letno povprečje (od leta 2011 do 2015) čelado uporabljalo 29,7 odstotka kolesarjev.
Čelada – edina zaščita pred udarci v glavo
Čelada je praviloma edino zaščitno sredstvo, ki lahko zaščiti glave pred nevarnimi poškodbami ob padcih. Čelada padca sicer ne more preprečiti, prav tako ne more varovati drugih delov telesa, ki se pri padcih ali trkih lahko poškodujejo, a prav udarci z glavo v oviro imajo lahko najhujše posledice. Pri padcu je pogosto sila udarca v glavo osredotočena na zelo majhno površino, kar je lahko recept za hudo poškodbo, če kolesar ne nosi čelade. S čelado na glavi se sila udarca razprši na precej večjo površino, v idealnih razmerah pa silo udarca v celoti nase prevzame cela čelada.
Test: udarci, nakovala, oplazenje, vidljivost, visoke temperature, strupene snovi
Poglavitna naloga čelade je torej zaščita glave pri udarcih. Čelade na AMZS testu morajo na primer prestati test absorbcije udarcev, pri katerem v čelado udarita nakovali z ravno in zaobljeno površino. Pri tem preskusu se merijo linearni pospeški, ki simulirajo neposreden udarec.
Z merjenjem rotacijskega pospeška se meri odpornost čelade na udarce z oplazenjem, ki so v resničnem življenju pogosti – pri teh udarcih se čelada skuša zavrteti, pri tem pa lahko poškoduje glavo.
Preskusili smo tudi odpornost čelade na sile, ki skušajo čelado od spredaj ali zadaj strgati z glave. Izmerili smo tudi stabilnost podbradnega paščka in čvrstost zaklepne sponke – pašček in zaklepna sponka morata zdržati določeno obremenitev.
Pomembna lastnost čelade je njena vidnost v temi, za kar poskrbijo svetlobni odbojniki; preverili smo njihovo razporeditev, postavitev in velikost, dodatna svetilna telesa pa so zvišala oceno.
Pri čeladi je pomembna tudi njena namestitev in pritrditev na glavo. Del preskusa je bil tudi natančen pregled čelade in njenih delov, saj je pomembno, da na čeladi ni nobenih štrlečih ali ostrih delov.
Drug sklop preskusa je zajel udobje in rokovanje s čelado; pri tem smo pregledali navodila, ocenili nastavljivost in nameščanje na glavo ter snemanje čelade z glave, preverili udobje pri nošenju, podbradni pašček, zračenje in morebitno zastiranje pogleda, preskusili pa smo tudi, kako lahko čelado očistimo.
V tretjem sklopu smo preverili, če čelade zdržijo predpisane temperature po standardu DIN.
V četrtem sklopu smo v laboratoriju iskali strupene materiale v oblazinjenju in podbradnih paščkih.
15 čelad, 15 oblik
Tokrat smo pod drobnogled vzeli 15 kolesarskih čelad različnih izdelovalcev oziroma ponudnikov.
Večina preskušenih čelad je na voljo tudi v slovenskih trgovinah, zagotovo pa jih lahko dobite v kateri od spletnih trgovin, ki svoje izdelke pošiljajo tudi na slovenske naslove (v tabeli smo čelade, ki jih v naših trgovinah nismo našli, označili z dvema zvezdicama).
Čelade, ki smo jih preskusili tokrat, so namenjene rekreativnim kolesarjem, čeprav se med njimi najde tudi kakšna čelada, ki bi bila primerna za bolj dirkaško aktivne kolesarje. Osredotočili smo se na čelade, ki so namenjene kolesarjenju po cestah ali brezpotjih, a med njimi ni specializiranih čelad, ki jih na primer uporabljajo kolesarji za spust z gorskimi kolesi ali za dirkanje na kronometer.
Zložljiva, a z oceno pomanjkljivo
Ob različno oblikovanih klasičnih kolesarskih čeladah velja posebej omeniti čelado plixi izdelovalca Overade; gre za zanimivo zasnovano čelado, katere posebnost je zložljivost; čelado lahko namreč zložimo oziroma preklopimo, v zloženem stanju pa čelada zavzema manj prostora kot ostale. Ideja je dobra; takšna zasnova omogoča, da čelado po uporabi zložimo in spravimo v torbo ali nahrbtnik. A prav zaradi te konstrukcijske posebnosti se je čelada plixi odrezala najslabše na našem testu; čelada se je slabo izkazala pri udarcih z oplazenjem, ponuja slabo udobje nošenja in prileganja glavi, obremenitve podbradnih paščkov so neenakomerne, čelada je težka, nima mrežice proti insektom, v temi pa je slabo vidna. Zaradi vsega tega je čelada dobila skupno oceno “pomanjkljivo”.
Sedem čelad le “zadovoljivih”
Sedem čelad izdelovalcev Abus, Btwin, O’neal, Prophete, Giro, POC in KED je na našem testu dobilo zgolj skupno oceno zadovoljivo. Razlogi za razmeroma slabo oceno pri posameznih čeladah so različni in segajo od slabše zaščite pri udarcih (POC crane commuter) in slabe odpornosti na visoke temperature (KED berlin) do nerodnega rokovanja s čelado (KED berlin) in večje vsebnosti strupenih snovi v oblazinjenju ali pasovih (giro revel MIP).
Zaradi slabše zaščite pred udarci oziroma pri padcih smo kar devetim preskušenim čeladam znižali skupno oceno.
Nobena čelada z najvišjo oceno
Sedem čelad je dobilo oceno dobro. Najbolje se je našem testu odrezala Cascova čelada activ 2; Casco je precej poznana blagovna znamka tudi pri nas, saj izdelujejo čelade tudi za zimske in konjeniške športe. Njihova čelada je dobila najboljšo oceno za zaščito pred padci, njeni paščki so stabilno vpeti, je udobna za nošenje in premore dobro prezračevanje. Nekaj slabosti pri odpornosti na udarce z oplazenjem, ki skušajo čelado z rotacijo strgati z glave, in pri sončni zaščiti je krivih, da čelada ni dobila najvišje ocene “zelo dobro”.
Od 30 do 140 evrov
Raznolikost čelad velja tudi za njihove cene. Cenovni razpon preskušenih čelad je namreč zelo širok, saj sega od 30 do 140 evrov; najdražja čelada je skoraj petkrat dražja od najcenejše. Pa je tudi petkrat boljša? Nikakor: najcenejša čelada btwin BH 500, ki stane 30 evrov (dobite jo lahko v trgovinah športnega veletrgovca Decathlon), se je uvrstila na 9. mesto, najdražja čelada KED berlin pa na predzadnje, 14. mesto. Zmagovalna čelada na našem testu casco activ 2 stane približno 75 evrov, drugouvrščena čelada cratoni pacer 69 evrov, za tretjeuvrščeno čelado lazer beam MIPS pa je treba (v Nemčiji) odšteti 55 evrov. Visoka cena torej ni porok za kakovost oziroma varnost, kar velja upoštevati, ko se odločate za nakup. Podrobnejše rezultate testa lahko razberete iz tabele z ocenami.
Nekaj priporočil in nasvetov za izdelovalce čelad in kolesarje
Priporočila izdelovalcem
• Čelade naj bodo opremljene z enostavnim in učinkovitim mehanizmom za prilagajanje različnim velikostim in oblikam glave.
• Izboljšati je treba vidnost čelad v slabših svetlobnih razmerah.
• Izboljšati je treba zasnovo in čitljivost navodil ter oznak na čeladi.
Nasveti za nakup in uporabo čelad
• Raziskave kolesarskih nesreč so pokazale, da kolesarska čelada nudi učinkovito zaščito glave pri padcih. Celo najslabše ocenjena čelada na testu lahko kolesarja reši pred hudimi poškodbami glave – a le, če jo ima kolesar med kolesarjenjem na glavi!
• Ne glede na rezultate na testih je prava čelada le tista, ki se dobro prilega obliki glave. Zato čelade nikoli ne kupujte na pamet, ampak jo pred nakupom dobro pomerite in preskusite. Preskus naj traja nekaj minut, če je le možno pa se s čelado na glavi odpeljite na preskusno vožnjo. Čelada naj se pravilno in tesno prilega, a med nošenjem vas ne sme tiščati!
• Če je čelada že doživela padec, jo je treba zamenjati za novo, čeprav na prvi pogled ni opaziti poškodb. Strukturna poškodba notranjega dela čelade lahko ob prihodnjem padcu poslabša stopnjo zaščite.
• Čelada se mora tako prilegati glavi, da je pri zapetem zaščitnem paščku ne moremo sneti z glave s potegom nazaj.
• Pri nakupu izberite čelado, ki je opremljena z velikimi in pravilno razpostavljenimi svetlobnimi odsevniki – še bolje, če je čelada opremljena z LED lučmi.
• Izberite čelado v svetlih in kričečih barvah. Takšne čelade niso le bolje vidne, ampak se na vročem soncu tudi manj segrevajo kot temne čelade.
Lani 13 mrtvih kolesarjev
Lani je na naših cestah v prometnih nesrečah umrlo 13 kolesarjev – en kolesar manj kot leto poprej in enako število kot leta 2014.
Če upoštevamo, da je bilo skupno število umrlih v prometnih nesrečah na naših cestah v letu 2016 130, to pomeni, da je bil vsak deseti smrtno ponesrečeni prav kolesar. Leto poprej je bil delež umrlih kolesarjev glede na vse umrle v prometu 8 odstotkov, kar pomeni, da gre tudi tu za rahlo poslabšanje.
Še bolj zaskrbljujoče je, da število smrtno ponesrečenih kolesarjev pri nas v zadnjih letih ostaja bolj ali manj na enaki ravni; leta 2009 je bilo smrtno ponesrečenih sicer 18, a nikoli v zadnjih letih število ni padlo pod 12.
Trije smrtno ponesrečeni kolesarji v lanskem letu so bili stari od 14 do 18 let; ostalih 10 pa je bilo starejših od 46 let. Šest smrtno ponesrečenih kolesarjev je bilo starejših od 60 let, kar potrjuje pravilo preteklih let; na naših cestah so najbolj ogroženi prav starejši kolesarji. Podobno je tudi v drugih evropskih državah, kar opozarja na neizogibne posledice starosti: na eni strani starejši kolesarji niso več tako telesno spretni in gibljivi kot mlajši, na drugi strani pa tudi slabše dojemajo in se počasneje odzivajo na nenadne dogodke in spremembe v prometu. K temu velja prišteti še dejstvo, da zaradi biomehanskih starostnih sprememb telesa starejši kolesarji pogosto utrpijo hujše poškodbe kot mlajši kolesarji.
K tem razlikam velja prišteti še eno; starejši kolesarji precej redkeje uporabljajo čelado kot mlajši kolesarji. Delno tudi zato, ker pogosteje kolesarijo po strnjenih naseljih in iz drugačnih razlogov kot mlajši kolesarji, ki pogosteje sedejo na kolo zaradi rekreacije in športa.
Med lani smrtno ponesrečenimi kolesarji pri nas jih je šest uporabljajo čelado, sedem pa ne, to razmerje pa je približno podobno tudi ocenam o uporabi čelade med slovenskimi kolesarji: približno 40 odstotkov jih uporablja čelado, 60 odstotkov pa ne.
Približno 85 odstotkov prometnih nesreč kolesarjev se pripeti znotraj strnjenih naselij – največji delež od tega v naseljih z uličnim sistemom cest, torej v večjih mestih. Takšen rezultat je pričakovan in logičen, saj v mestih najpogosteje pride do trkov kolesarjev z drugimi udeleženci v prometu. Nesreč zunaj naselij je precej manj – 14 odstotkov jih je na državnih cestah, le dobrih 6 odstotkov pa na lokalnih cestah zunaj naselij. Poenostavljeno lahko zaključimo, da je za kolesarje najbolj nevarno tam, kjer je veliko prometa in kjer si kolesarji prometne površine delijo z drugimi udeleženci v prometu. Še zlasti je to nevarno zato, ker po podatkih AVP čelado najmanj uporabljajo kolesarji tam, kjer je najbolj nevarno – v strnjenih naseljih oziroma mestih. Kolesarji, ki kolesarijo zunaj naselij, čelado uporabljajo pogosteje.
Kolesarji spadajo med najbolj ogrožene prometne udeležence, a to še ne pomeni, da so vselej nedolžni. V lanskih 1183 prometnih nesrečah so nesrečo kolesarji povzročili v 670 primerih, kar pomeni v dobrih 57 odstotkih. Najpogosteje zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, zaradi neprilagojene hitrosti in zaradi nepravilne strani ter smeri vožnje.
Najpogostejši tip prometne nesreče, v kateri so udeleženi kolesarji, je bočni trk. V primerih s smrtnimi žrtvami je delež takšnih nesreč kar 45-odstoten. Delež čelnih trkov v drugo vozilo je z 28 odstotki na drugem mestu. Leta 2015 je 71 odstotkov kolesarjev trčilo v osebni avto, kar mora biti opozorilo tako za kolesarje kot za voznike avtomobilov – kot smo v Motoreviji zapisali že večkrat, moramo na kolesarje paziti avtomobilisti, a tudi kolesarji morajo paziti na avtomobiliste.
Po novem kolesarska čelada obvezna do 18. leta starosti
Kot bralci Motorevije že veste, je bil zakon o pravilih cestnega prometa lani novembra dopolnjen z nekaterimi novimi določbami. Med novostmi je tudi sprememba, ki zadeva kolesarje; dopolnjen zakon namreč po novem predpisuje obvezno uporabo kolesarske čelade za vse kolesarje do dopolnjenega 18. leta starosti. Doslej je obveza nošenja kolesarske čelade veljala do dopolnjenega 14. leta starosti. Če otroci ali mladostniki do 18. leta starosti pri kolesarjenju nimajo čelade, lahko policist oglobi starše ali skrbnike otroka z globo 120 evrov.
Druga novost, o kateri smo obširneje pisali v prejšnji številki Motorevije, je, obvezna uporaba kolesarske (ali motoristične) čelade pri upravljanju mopedov, ki ne presegajo hitrosti 25 km/h.
Omenjena določila so začela veljati že konec lanskega novembra.
Kaj je to MIPS?
Nekaj na našem testu preskušenih čelad je bilo opremljeno s tehnologijo MIPS (Multi-directional Impact Protection System). Gre za zasnovo čelade z dodatno vgrajeno tanko plastjo oziroma ščitom med glavo in čelado, ki naj bi ob rotaciji oziroma grobem zavrtljaju čelade ob padcu preprečeval poškodbe glave. Tehnologija se uveljavlja pri vse več izdelovalcih čelad, a pri našem testu oziroma meritvah nismo mogli potrditi učinkovitosti MIPS tehnologije. Preskusili smo tri čelade z MIPS tehnologijo, ki so se uvrstile na 3., 6. in 12. mesto.
AMZS skrbi za kranjska kolesa
V začetku aprila so v Kranju predstavili svoj sistem souporabe koles z imenom “KRsKOLESOM”. Sistem souporabe koles po vzoru na ljubljanski “BicikeLj” na začetku ponuja 6 postaj, ki so med seboj oddaljene od 300 do 500 metrov. Vsaka postaja omogoča parkiranje oziroma namestitev petih koles; trenutno je v sistemu souporabe 30 koles, kmalu pa bodo sistem razširili z novimi postajami in še več kolesi. Kranjčani, ki bi radi (so)uporabljali kolesa, bodo to lahko storili ob plačilu letne naročnine 10 evrov; v naročnino je všteto 14 ur souporabe kolesa na teden, uporabniki pa se lahko registrirajo na spletni strani www.krskolesom.si ali v kranjskem Turistično informacijskem centru.
Partner kranjskega sistema souporabe koles je AMZS, ki bo skrbel za vzdrževanje sistema souporabe. To pomeni, da bodo sodelavci AMZS vzdrževali in popravljali morebitne okvare na kolesih, skrbeli pa bodo tudi za tehnično brezhibnost parkirnih postaj. Med vzdrževanje koles spada pregled in nadzor nad kolesi, servisiranje koles na terenu, vzdrževanje koles (na primer polnjenje zračnic, nameščanje verige, menjava delov), pa tudi prerazporejanje presežnih koles med posameznimi parkirnimi postajami. Strokovnjaki AMZS skrbijo tudi za nemoteno delovanje parkirnih postaj – skrbijo za akumulatorje (ki jih napajajo sončne celice), odpravljajo napake, obveščajo uporabnike o morebitnih motnjah v delovanju.