To še spijemo, pa gremo …

Veselje, dobre želje in upanje na nov začetek prevevajo marsikatero predpraznično in praznično slavje – še zlasti v prazničnem času, karšen je “veseli december”. A življenje, kot ga poznamo, se lahko v trenutku sesuje na koščke, ko udeleženec slavja z alkoholom, poletom in samozavestjo v krvi, sede za volan. Sesuje se za žrtev, za svojce in za povzročitelja. Zdravnica Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., ugotavlja, da je rehabilitacija dolgotrajna in tudi po njej pogosto nič več ni tako, kot je bilo.

Po njenih izkušnjah se vsem žrtvam prometnih nesreč življenje spremeni. “Pogosto preživljajo hudo duševno stisko in zato potrebujejo pomoč. Okrevanje je dolgo. V primeru težjih telesnih poškodb so lahko za vedno zaznamovani. Ko rečem, da se jim spremeni življenje, mislim na prav vse vidike življenja.” Stvari, ki so bile nekoč pomembne, izgubijo pomen. Poiskati je treba nov smisel in začeti iz nič.

Žalovanje

Zdravnica ob tem ne pozabi omeniti nevidnih žrtev prometnih nesreč, s katerimi se kot družinska zdravnica pogosto srečuje, to pa so družina in bližnji. Kot ugotavlja, jih v statistikah ni in tudi v praksi nanje ne pomislimo dovolj.

Njihovo trpljenje pa je odvisno od teže poškodb. Če gre za smrt, se začne proces žalovanja, ki lahko poteka različno dolgo in gre skozi različne stopnje. “Družina in svojci so po tako nenadni in nepričakovani smrti, kot se zgodi v prometni nesreči, pogosto najprej v hudem šoku, počutijo se prazne in neme. Lahko se pojavijo telesne reakcije, kot so tresenje, nespečnost, mišična oslabelost in izguba apetita. Pogosti so občutki globoke žalosti in izgube smisla življenja.”

Po drugi strani so, kot nadaljuje, prometne nesreče lahko povezane z veliko jezo in tudi željo po maščevanju. Včasih pa se svojci počutijo celo krive in obžalujejo, da niso ravnali drugače – preprečili vožnje, kupili boljšega avta, bili bolj skrbni, več doma, … Velik problem vidi v dolgotrajnih sodnih postopkih, ki pomembno ovirajo normalen proces žalovanja in predelavo travmatičnega dogodka.

Tako žrtvam kot svojcem zdravnica svetuje, da poiščejo pomoč. Poleg zdravstva pomembno oporo lahko nudijo tudi nevladne organizacije, med katerimi izpostavlja zavod Varna pot in deluje kot njegova ambasadorka. Na zavodu psihološko pomoč nudijo visoko strokovno usposobljeni psihologi.

Tudi od krivde se lahko zboli

Lastna žrtev postane tudi povzročitelj prometne nesreče. Prej njegovega pitja morda na glas ni obsojal nihče, potem ga obsojajo vsi, ugotavlja sogovornica. “V resnici povzročitelji prav tako preživljajo hude čase, saj je videti, da so vsi proti njim, pogosto pa so tudi sami proti sebi.” Soočijo se z očitki neodgovornosti in krivde, preganja jih policija, sodišče, obsojajo jih mediji in javnost. Še zdravniki se le s težavo izognejo, da ne bi bili pri njihovi obravnavi pristranski, prizna sogovornica.

“Nekateri povzročitelji zato kmalu razvijejo različne obrambne zidove v želji, da bi se zaščitili in nekako preživeli. Drugi zapadejo v depresijo. Tretji zbolijo kako drugače.” Zdravnica ugotavlja, da je tudi rehabilitacija povzročiteljev dolgotrajna in ti pogosto ne dobijo strokovne pomoči. Da jo potrebujejo, kažejo tragične zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje. “Spominjam se zelo žalostnega primera, ko sicer ni šlo za prometno nesrečo pod vplivom alkohola, ampak za trčenje vlaka z avtobusom, ob katerem so umrli tudi otroci. Strojevodja tega ni mogel preboleti in se je potem zatekel v pitje alkohola. Še ko sem bila več let pozneje na hišnem obisku, je še vedno govoril o tem tragičnem dogodku.”

Alkohol je peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja in pomeni enega največjih javno-zdravstvenih in družbenih problemov: povzroča slabo počutje, poslabšanje zdravja, težave v odnosih, v družini in na delovnem mestu, povezan je z nasiljem, povzroča težave v duševnem zdravju, povezan je s kriminalom in prometnimi nesrečami, …

Težko si je priznati

Ljudje imajo do alkohola mešane občutke, saj je hkrati nevarna, a vendarle dovoljena droga. Vsi se zavedajo njegove škodljivosti, hkrati pa se niso pripravljeni odpovedati trenutnemu ugodju, ki ga morda pitje prinaša. “Ob tem, da doživljajo številne slabe posledice zaradi pitja alkohola, uživajo v ugodnih učinkih, kot so sprostitev, izguba zavor, občutek moči in pomembnosti.” Zanimivo je, kako hitro pozabijo na vse slabo in kako pogosto ponavljajo iste napake, še ugotavlja sogovornica.

Zato se zelo redko zgodi, da bi kdo poiskal pomoč zaradi zasvojenosti z alkoholom sam od sebe, še preden se kaj resnega zgodi. “Še potem, ko se res nekaj zgodi, dolgo časa poskušajo sami poiskati rešitve in ne gredo do zdravnika.”

Po njenih besedah jih običajno v ambulanto izbranega osebnega zdravnika pripeljejo težave v službi ali pa v partnerskih odnosih, ko jim grozi izguba službe ali ločitev. Le redko pridejo, ko uvidijo, da njihovo obnašanje povzroča veliko trpljenje svojcem ali pa bolezen.

Opozarja, da ljudje, odvisni od alkohola, potrebujejo pravočasno zdravljenje. “Današnja praksa je, da vsi vedo, kdo preveč pije, ampak vseeno predolgo čakajo. Nihče se noče vmešavati in ljudje v tem času propadajo. Lahko gre za dobre delavce in, kadar niso pijani, za nežne može ter skrbne starše. Sramota, ki se dogaja doma, se skriva za zaprtimi vrati.”

Več kot 200 razlogov proti pitju

Svetovna zdravstvena organizacija uvršča tvegano in škodljivo pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter povezuje škodljivo pitje alkohola že z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Ob vsej priljubljenosti najrazličnejše superhrane in prehranskih dopolnil za to in ono težavo je težko najti racionalen razlog, zakaj se je pitju alkohola tako težko odpovedati.

Škodljiva raba alkohola torej po njenih besedah predstavlja enega glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za poškodbe, kronične bolezni, nezgode, nasilje, umore in samomore. V svetu se uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za obolevnost, manjzmožnost, invalidnost ter umrljivost.

Spreminjanje navad

Čeprav je torej alkohol povezan s številnimi zdravstvenimi težavami, ena od njih je zasvojenost, pa je žal zdravje oziroma strah pred boleznijo na splošno slaba motivacija za dolgotrajno prenehanje pitja alkohola, ugotavlja sogovornica.

Zato skuša pomagati ljudem, da sami razmislijo in ugotovijo, katere so negativne posledice pitja alkohola in katere so pozitivne strani prenehanja pitja. “Pri tem jim nudim strokovne informacije in jih predvsem poskušam razumeti. V razgovoru jih poskušam voditi in jim pomagam načrtovati spreminjanje navad, kar je vedno težko.”

Ljudem, ki si želijo poiskati pomoč, svetuje, da gredo do svojega izbranega osebnega zdravnika, ki ima najboljše informacije o tem, kakšna pomoč je na voljo v lokalni skupnosti. Za tiste, ki želijo ostati anonimni, pa so za začetek na voljo številne spletne informacije in tudi strokovna literatura. Pomoč lahko vsak poišče tako v različnih zdravstvenih ustanovah kot tudi v drugih organizacijah.

Le s “čisto nulo” do čiste vesti

Dobro je torej, če za začetek opravimo z nekaterimi zablodami, kot jih imenuje sogovornica. “Zablode so, da alkohol daje moč, da se drugače presnavlja, če težko delaš in da brez alkohola ni dobrega praznovanja.”

Kot še eno veliko zablodo izpostavi prepričanje, da se morajo otroci doma naučiti kulturnega pitja alkohola. Zaradi procesa dozorevanja možganov, ki so bolj ranljivi do 25. leta starosti, je namreč za otroke in mladostnike škodljivo vsako pitje alkohola. Za dobro vzgojo je najboljši dober zgled, poudarja zdravnica, ki tudi ne verjame, da je lahko alkohol opravičilo ali olajševalna okoliščina za neprimerno obnašanje, še posebej, če gre za vožnjo avta pod vplivom alkohola. Tu naj velja edino pravilo:  “Čista nula, čista vest!”.