Odgovornost lastnikov!

Javna agencija za varnost prometa je ob svoji ustanovitvi pred leti dobila tudi zadolžitev, da bdi nad vsemi vozili, ki morajo biti homologirana, registrirana in tehnično pregledana. Z vodjem sektorja za vozila Javne agencije za varnost prometa mag. Tomažem Svetino smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih vprašanjih na tem področju, še zlasti pa glede vpoklicev vozil, registracije mopedov, opreme vozil…

V prejšnji številki Motorevije smo pisali o vpoklicu vozil z varnostnimi pomanjkljivostmi in ugotovili, da slovenski lastniki oziroma uporabniki vozil praktično nimajo vpogleda v seznam vpoklicanih vozil. Se javna agencija za varnost prometa kakorkoli ukvarja z vpoklici vozil?

Širši javnosti sistem vpoklicev res ni znan, je pa sistem zelo dobro pojasnjen v ustreznih direktivah Evropske unije, ki opredeljujejo vpoklice vozil različnih kategorij. Zakonodajalec, torej EU, je predpisal ustrezno proceduro za odpravo napak na vozilih s sistemskimi napakami. Procedura se začne pri tistem, ki je neko vozilo potrdil oziroma homologiral na zahtevo izdelovalca vozila, pobuda za odpravo napake pa lahko pride od kjerkoli oziroma kogarkoli – od tistega, ki je napako ugotovil. Izdelovalec vozila mora homologacijskemu organu predložiti ukrepe za odpravo napak, organ, ki je homologacijo podelil, pa se lahko z njimi strinja ali pa predlaga drugačne ali dodatne ukrepe. Ko so potrebni ukrepi dogovorjeni, homologacijski organ in izdelovalec vozila dorečeta celotno proceduro vpoklica vozil. Izdelovalec mora nato prek svojih zastopnikov, trgovcev oziroma prodajne mreže obvestiti vse lastnike vozil, na katere se nanaša vpoklic, da naj pripeljejo vozila na servis, kjer bodo odpravili morebitne napake na strošek proizvajalca vozila. Naslednji korak je spremljanje izvajanja dogovorjene procedure oziroma opravljenih vpoklicev.

V Sloveniji nimamo možnosti za podeljevanje tipskih homologacij, saj ne premoremo inštitucije, ki bi razpolagala z ustrezno opremo za homologacijske meritve, zato tudi nimamo primarne vloge za dogovarjanje o odpravi napak. Nekateri homologacijski organi iz tujine nas v medsebojni komunikaciji obveščajo o svojih aktivnostih. Pri nas ima pri vpoklicih določeno vlogo ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za posredovanje podatkov o lastnikih vozil iz matičnega registra lastnikov vozil, v katerem so zbrani vsi podatki o lastnikih vozil. Prav tako ima določeno vlogo inšpektorat za promet, ki je pristojen za nadzor poteka vpoklicev – če je distributer opravil vse postopke v skladu s predpisano proceduro.

Seznama vpoklicanih vozil pa ni na voljo?

Ne, v Sloveniji takšnega seznama ni. Osnovni namen že omenjenih evropskih direktiv ni obveščanje javnosti, temveč odprava ugotovljenih napak po postopku, kot je predvideno.

Kaj se zgodi, če se lastniki vozil ne odzovejo na vpoklic vozila v servis zaradi pregleda oziroma odprave napake?

Če se lastnik ne odzove na vpoklic zaradi takšnega ali drugačnega vzroka, posledično prevzame odgovornost za vse, kar se lahko zgodi zato, ker napaka ni bila odpravljena.

Kaj pa, če lastnik vozila ni dobil obvestila o vpoklicu?

Pred leti, ko še ni bilo registra imetnikov vozil, se je lahko zgodilo, da lastnik o vpoklicu ni bil obveščen, sedaj je za to bistveno manj možnosti, a izključiti se je seveda ne da.

Vpoklici so lahko zaradi napak, ki vplivajo na varnost vozila ali pa vplivajo na okolje, kot je to v primeru vpoklica Volkswagnovih avtomobilov. Ko gre za varnost vozila, se lastniki praviloma odzovejo, ko gre za vpliv na okolje, njihov odziv ni tako samoumeven, mar ne?

Vsekakor bi se morali enako odzvati tudi v primerih, ko gre za vpliv na okolje. Gre za vprašanje osveščenosti ljudi glede varovanja okolja. Ljudje nekatere avtomobile kupujejo tudi zaradi svoje ekološke osveščenosti, so pa seveda tudi ljudje, ki te zavesti nimajo v zadostnem obsegu. Tako kot pri varnostnih napakah gre tudi tu za odgovornost lastnikov.

Kaj se zgodi z vozilom, ki je vpoklicano zaradi škodljivega vpliva na okolje, pa ga lastnik ne pripelje v servis? Ali obstaja možnost, da izgubi prometno dovoljenje, ker tehnično ne ustreza popravljeni homologaciji?

Ta možnost trenutno ne obstaja, so pa prizadevanja, da bi se v Sloveniji s spremembo zakona o motornih vozilih to v prihodnje spremenilo.

Poslanci v evropskem parlamentu so predlagali spremembo predpisov tako, da bi lahko izpuste merili tudi v realnem prometu. Če bo takšen predpis sprejet, se bomo s tem ukvarjali tudi v Sloveniji?

Zaenkrat ne, ker v Sloveniji ne razpolagamo z ustreznim laboratorijem in ustreznimi napravami. Večji vpliv pri tem imajo države, kjer imajo proizvajalce avtomobilov in take meritve tudi izvajajo oziroma bolje poznajo vse težave, ki jih prinašajo novi predpisi za proizvajalce vozil. Mi podpiramo spremembe, ki gredo v smer meritev v realnem prometu oziroma večjo okoljsko varnost.

V pripravi je nov zakon o vozilih. Je že znano, kakšne naj bi bile spremembe?

O spremembah zakona je še preuranjeno govoriti, ker še lahko pride do sprememb. Kar nekaj stvari je, za katere se je izkazalo, da bi morale biti drugače oziroma bolje urejene za učinkovitejše delovanje sistema in za večjo varnost. Predlogi so bili v medresorski obravnavi, nadaljnja procedura sprejema zakona je v teku.

Kakšen pa je urnik sprejema zakona?

Predvideno je, da bo zakon sprejet do letos poleti oziroma do jeseni.

Je pa zakon že doživel spremembo, saj so poslanci Državnega zbora izglasovali določbo o obvezni registraciji mopedov, ki ne presežejo največje hitrosti 25 km/h, ki bodo morali biti registrirani od 1. maja letos. Kakšne so priprave na uveljavitev te določbe? Bo obveljal rok 1. maj?

Predvideva se, da bo postopek identičen kot za registracijo mopedov, ki ne presežejo največje hitrosti 45 km/h. Predvidevamo, da je takšnih vozil nekaj več kot 10.000, točnih evidenc pa ni. Organizacije za opravljanje tehničnih pregledov bodo opravljale tudi te preglede. Predvideno je, da bodo ti mopedi dobili posebne tablice, ki bodo zelo podobne obstoječim za mopede, a z rdečimi številkami.

Ali predvidevate kakšne posebne akcije glede teh tehničnih pregledov, saj lahko predvidevamo, da bo prišlo do precejšnje gneče. Predvidevate terenske tehnične preglede – kot jih poznamo za traktorje?

Kakšnih posebnih akcij ne predvidevamo, možnost terenskih tehničnih pregledov pa je dopuščena.

Kaj bodo pregledniki pregledovali na tehničnih pregledih za mopede?

Preverjena bo tehnična brezhibnost delovanja vseh naprav, predvsem pa luči in zavor. Seveda pa bo preverjena tudi največja dovoljena hitrost mopeda. Sicer pa je celoten postopek registracije enak kot za mopede, ki ne presežejo hitrosti 45 km/h, kar pomeni, da bo lastnik, ki bo moral svoje lastništvo seveda dokazati, dobil prometno dovoljenje, predpogoj pa bo sklenjeno ustrezno zavarovanje.

V zadnjem obdobju je javnost lahko spremljala sodno dogajanje zaradi malverzacij na tehničnih pregledih. Je to tema, ki vas bode ali jo prepuščate organom pregona?

Vsekakor so malverzacije pri tehničnih pregledih tema, ki nas zelo bode, čeprav je naša primarna naloga strokovno nadziranje in svetovanje pri delu organizacij za tehnične preglede, odkrivanje malverzacij pa je delo organov pregona. Prav zato smo predlagali nekatere ukrepe kot je video-nadzor tehničnih pregledov, a je ob tem tudi nekaj pomislekov.

Zastavlja se vprašanje, kako je nekdo, ki je že bil obsojen zaradi malverzacij, lahko tehnični preglednik še naprej. Res zgolj zato, ker v predpisih ni navedeno, da pravnomočna obsodba zaradi malverzacij pomeni tudi izgubo licence tehničnega preglednika?

Težko komentiram to vprašanje. Če zakonodaja to dopušča, je možno, da tudi obsojeni opravljajo delo tehničnega preglednika. Predvidoma bo s spremembo zakonodaje ta zadeva urejena.

Še nekaj vprašanj glede opreme avtomobilov. Predpisi določajo, da morajo imeti avtomobili prižgane dnevne luči samo spredaj, ne pa tudi zadaj, zato ob slabi vidljivosti, pa na primer v predorih, zadnji del avtomobilov ni dobro viden. Res ni možnosti, da bi pri tem kaj spremenili?

To je določba evropske zakonodaje glede opreme vozil in ta je takšna, kot je. Ta zakonodaja tudi predvideva, da je voznik osveščen in vesten, kar pomeni, da ob slabši vidljivosti vklopi zasenčene luči in s tem tudi zadnje luči. V praksi je to marsikdaj drugače in vozniki pozabijo na vklop zasenčenih luči. Največja težava je torej pri ljudeh, ki racionalno uporabljamo določeno opremo, kar pa ni nujno, da je tudi varno. Na evropski ravni smo posredovali pobudo, da bi ta predpis spremenili, še zlasti zato, ker nove tehnologije kot je na primer LED, zagotavljajo daljšo dobo uporabe svetil in manjšo porabo energije. A ker ima danes večina novih avtomobilov stikalo za samodejno uravnavanje luči, kar pomeni samodejen vklop zasenčenih luči ob slabši vidljivosti, je pri teh avtomobilih ta težava že odpravljena.

Omenili ste LED svetila: na trgu so tudi nadomestne LED žarnice za vgradnjo v klasične halogenske žaromete. Je takšna vgradnja dovoljena?

V vozilih je dovoljena uporaba vsega, kar je homologirano. So pa nekateri lastniki vozil res inovativni pri uporabi nadomestnih delov, a če ti niso homologirani za neko vozilo, je treba izvesti postopek posamične odobritve predelanega vozila, pri katerem pooblaščeni organi preverijo ustreznost vgrajenih delov.

Kaj pa, če se lastniki temu na tehničnih pregledih izognejo?

Imamo možnost nadzora v uporabi, ki ga lahko opravlja več organov in ti morajo v takšnem primeru izpolniti svojo vlogo.

To velja tudi za primer predelave motorjev, znano kot čip tuning?

Vsekakor, saj ta v mnogočem spremeni lastnosti avtomobila. Vsaka takšna sprememba mora biti odobrena v postopku posamične odobritve vozila.

Neustrezna je tudi določba o zimskih pnevmatikah z oznako M+S, saj ni nikjer določeno, kakšne so zahteve, da je pnevmatika lahko označena s to oznako. Razmišljate, da bi pojem zimske pnevmatike natančneje definirali?

Zdajšnja zakonodaja glede zimskih pnevmatik navaja, da morajo biti pri osebnih vozilih na vseh štirih kolesih zimske pnevmatike. Da uporabnika oznaka M+S ne zavede, predlagamo, da v izogib morebitnim težavam zaupa nasvetom strokovnjakov. Osveščenost ljudi je tu zelo pomembna: vsak se mora zavedati, da sam sebe spravlja v nevarnost, če išče spodnjo mejo predpisa glede profila pnevmatik. Tudi v tem primeru naj uporabniki zaupajo nasvetom strokovnjakov ali pa podatkom v testih pnevmatik, na primer AMZS testom. Tako kot pri hitrosti, kjer tudi ni nujno, da vozimo z največjo dovoljeno hitrostjo, tudi pri pnevmatikah ni treba iskati spodnje meje glede globine profila in drugih lastnosti.

Ampak večina bi rada kupovala čim ceneje?

Ni najcenejše, kar je na prvi pogled najbolj poceni, predvsem pa ni najbolj varno.

Pri tovornih vozilih se pojavljajo težave z emulatorji, ki vplivajo na bolj strupene izpuste. Imate kakšne izkušnje z njimi, lahko preprečite njihovo uporabo?

Ti sistemi so tako sofisticirani, da jih je težko odkriti. Lahko jih skušamo vizuelno odkriti na tehničnih pregledih, a je to zelo težko, saj niso vpadljivi. A to ne velja samo za emulatorje, temveč tudi za tahografe, pa že omenjene čip tuninge. Posledice so sicer večplastne: od vpliva na dajatve, ki se plačujejo glede na moč motorja, do vpliva na okolje, pa tudi na vzdržljivost motorjev.

Veliko težav se pojavlja pri izrabljenih avtomobilih, ki so odjavljeni na temelju izjave o lokaciji, saj ti praviloma ne pridejo v razgradnjo, pa čeprav je ta brezplačna.

O tem je res veliko govora, a to ni neposredno naša stvar. Razmišlja se o dajatvah ali davkih na lastništvo avtomobilov.

To je predlog združenja avtomobilskih distributerjev, ker avtomobili ne pridejo v razgradnjo, saj se izgubijo po zaključeni dobi uporabe, kar pa ni dobro.

Zaenkrat sprememb pri tem še ni, morda pa se bodo zgodile v bližnji prihodnosti.

Pri rabljenih avtomobilih je veliko težav zaradi prirejenih kilometrov. Se na tem področju res ne da ničesar narediti?

To je res težava, ki se stalno pojavlja, vpliva pa tako na kupca oziroma uporabnika vozila, pa tudi na varnost prometa. Število prevoženih kilometrov se vpisuje ob vsakem tehničnem pregledu, a kot veste, je prvi tehnični pregled po štirih letih, potem na dve leti, šele po osmih letih (za osebna vozila) na vsako leto. Vsak lahko preko spleta v matičnem registru vozil preveri zadnje vpisano stanje kilometrov ob tehničnem pregledu, zaenkrat pa še ni omogočen vpogled v zgodovino vpisanih kilometrov. A večina poneverb se zgodi v prvih štirih letih.