Dobrodošlo hitenje!

V začetku decembra je minilo leto dni, odkar je Slovenija kot prva evropska država na celotnem območju zagotovila delovanje samodejnega klica na pomoč iz avtomobilov eCall. V avto vgrajeni sistem eCall samodejno pošlje klic na pomoč na številko 112 centra za obveščanje, če pride do prometne nesreče, pri kateri se v avtu sproži varnostni meh. ECall centru za obveščanje samodejno posreduje podatke o lokaciji avtomobila, omogoča pa tudi glasovno povezavo operaterja v centru za obveščanje z voznikom avtomobila, s čimer operater lahko presodi, kakšno pomoč naj pošlje na kraj nesreče. O izkušnjah pri delovanju eCall sistema v Sloveniji smo se pogovarjali z Boštjanom Tavčarjem, vodjem centra za obveščanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje.

Slovenija je bila prva država, ki je na celem območju države uvedla eCall, kar je oznaka za angleški besedi emergency call, torej za klic v sili. Zakaj smo v Sloveniji tako pohiteli z uvedbo sistema eCall?

Datum začetka delovanja je simboličen: 1. 12., torej datum ponazarja številko za klic v sili 112. To je bil projekt Uprave za zaščito in reševanje in partnerjev: Iskratel, Telekom, Ipkom, AMZS, Alpineon in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Združili smo se v okviru dveh evropskih projektov – prvi je bil HeERO, drugi pa eCall for all. S tem projektom smo želeli priti do slovenske rešitve za sistem eCall, saj so bili standardi že določeni do tolikšne mere, da je bilo možno takšno rešitev narediti, na trgu pa ni bilo ustrezne rešitve – preprosto zato ne, ker je bil prvi rok za uvedbo eCalla leto 2015, mi pa smo začeli leta 2013. Pozneje se je rok za obvezno uvedbo še oddaljeval, zato je bil manjši tudi interes proizvajalcev po Evropi. Uspelo nam je narediti prvi sistem in ga začeti testirati v sredini leta 2014. Želeli smo začetek delovanja sistema že 1. januarja 2015, a ker ni bilo denarja za nakup strojne opreme, smo to uspeli kupiti šele ob koncu leta 2015 in 1. decembra 2015 tudi razglasiti začetek delovanja sistema.

Sistem torej deluje že več kot leto. Kakšne so izkušnje?

Izkušnje so dobre. Prejeli smo približno 250 klicev, toda 201 klic je testni, 9 klicev je bilo iz tujine, pri čemer pa ni šlo za panevropski eCall, temveč za druge, komercialne sisteme, na primer izdelovalcev avtomobilov. Od teh devetih klicev je bil eden tudi s primorske avtoceste, ko je prišlo do hudega verižnega trčenja v megli. 40 klicev je bilo deklariranih kot eCall, toda od teh je bilo 21 klicev iz starih Ericssonovih telefonov, ki se ob klicu obnašajo zelo podobno kot eCall in motijo sistem, zato smo morali odpraviti to napako. 19 klicev je bilo deklariranih kot eCall. Očitno ima nekaj vozil že ustrezno opremo, čeprav mi nimamo podatkov, koliko tako opremljenih avtov že imamo v Sloveniji. Večina klicev je bilo sproženih ročno, a bili so tudi samodejno sproženi klici, na primer po nesreči v Slovenj gradcu, ni pa bilo kakšnega resnega primera, ki bi zahteval sprožitev reševalne akcije.
Vse to pomeni, da imamo že kar nekaj izkušenj. Sedaj bomo imeli tudi prvo evalvacijo sistema v okviru projekta HeRO. Testiranje naprav bo v Oxfordu v Angliji, toda mi bomo opravili testiranje na daljavo, saj naš sistem že deluje in ne moremo odnesti naše naprave v Oxford. S temi testiranji bomo dobili še potrditev neodvisne inštitucije iz tujine o ustreznosti našega sistema.

Kdo pri nas sprejema eCall klice: vsi centri ali zgolj določeni?

Vsi centri, ker je sistem narejen tako, da se klic pošlje na regijsko pristojen center za obveščanje, si pa lahko centri te klice med seboj predajajo. Sistem omogoča tudi pošiljanje klicev v sosednjo državo, če sistem eCall po koordinati ugotovi, da se je nesreča zgodila v sosednji državi.

Imate izkušnje, za koliko se zmanjša odzivni čas s samodejno sprožitvijo eCalla v primerjavi z ročnim klicem na pomoč?

Samodejni klic je od dveh do štirih minut hitrejši kot če pokličejo očividci. To je v okviru pričakovanj, ker človek potrebuje čas, da reagira.

Klicev brez očividcev nesreče še niste imeli?

Ne, doslej še ne, ker je malo naprav.

Je kakšna razlika med samodejnimi in ročnimi klici?

Za operaterja ne, ker smo se trudili, da bi vzpostavili sistem, v katerem operater ne bi vedel, od kod je klic prišel do njega. Nam je bistveno, da v primeru nesreče pomagamo.
Tehnično gledano je nekaj zakasnitve pri klicih prek komercialnih klicnih centrov v tujini, ker morajo oni najprej sprejeti klic, ga obdelati, ugotoviti, da gre za nujen primer in nam ga nato posredovati. V vsakem primeru pa je to boljša rešitev kot nič.

Kakšne pa so izkušnje z zvočno povezavo: ali deluje nemoteno?

S tem ni težav. Ko se klic vzpostavi, se vzpostavi govorni kanal. Dana je možnost, da če minimalni nabor podatkov ne bi prišel do našega centra, lahko ponovno zahtevamo podatke, a samo v primeru, ko se je zgodila nesreča in smo dobili eCall klic. To moram še posebej izpostaviti, ker je bilo precej vprašanj informacijskega pooblaščenca, do katerih podatkov lahko pridemo. Vozila, ki ima vgrajeno eCall napravo, ni možno zasledovati tako, da bi zasledovali eCall napravo. Lokacijo eCall naprave lahko ugotovimo šele in izključno, če ona sproži klic, torej če ona prva kliče.

Pri komercialnih ponudnikih je drugače, mar ne?

Ja, a tam vsak uporabnik tudi soglaša, da operativni center lahko ugotavlja, kje se nahaja, ima pa uporabnik tudi možnost, da izklopi prikaz svoje lokacije. V tem primeru center lokacijo lahko ugotovi le tedaj, če pride do prometne nesreče.

Katere podatke dobite v centru 112?

Zaenkrat so to podatki o lokaciji vozila in smeri vožnje. Podatkov, ki naj bi jih tudi posredovale eCall naprave (na primer o jakosti trka), še ne dobimo, ker vozila še niso opremljena z eCall napravami s celotnim naborom podatkov. Če jih naprava posreduje, jih mi lahko sprejmemo. Bodo pa ti podatki obvezni v letu 2018.

Prikazane lokacije pa so točne?

Ja, točno toliko kot so točne lokacije, ki jih pridobi GPS, to pa pomeni kar precejšnjo natančnost. Podatek o zadnji smeri vožnje je zelo pomemben, zato ker se na avtocesti lahko hitro zgodi, da je lokacija na napačnem pasu in tedaj reševalci pridejo na napačen pas.

Kaj pa posredovanje podatkov zainteresiranim partnerjem, torej komercialna uporaba podatkov, ki jih center 112 dobi z eCallom?

Pri tovrstnem posredovanju podatkov gre za pravno oviro, ki jo ima državni organ, ki lahko takšne podatke posreduje samo na podlagi zakonsko določenih obveznosti. Tudi če bi nekdo dal odobritev URSZR, to za nas ni zadosti. Zato smo se odločili, da bomo sklenili ustrezno pogodbo za posredovanje podatkov. Postopek in dokumentacija za javni razpis sta bila pripravljena v začetku poletja, razpis pa še ni bil izveden – izvedli naj bi ga v kratkem. Predvidevam, da naj bi v prvi polovici prihodnjega leta dobili partnerja za posredovanje podatkov. Sistem je zamišljen tako, da bi partner od nas dobil samo tiste podatke, za katere bo izkazan pravni interes. Partner bo moral imeti ustrezno sklenjene pogodbe in na tej osnovi bo od nas dobil podatke, jih shranil na svoj sistem in jih obdeloval v skladu z varstvom osebnih podatkov. To se mi zdi zelo pomembno, ker kaže, da bi lahko dobili ponudnika eCall naprav za stare avtomobile, kar bi pripomoglo k širši uporabi eCalla.

Kaj pa prenos podatkov do upravljavcev cest?

Tudi uporaba podatkov za te namene bo šla verjetno prek že omenjenega zunanjega partnerja. Če bi bila zakonodaja urejena, bi lahko vzpostavili tudi neposreden prenos podatkov.

Kako pa je z naknadno vgradnjo eCall naprav v že obstoječe avtomobile: so naprave že na voljo?

V URSZR smo sprožili nekaj povpraševanj. Eno podjetje se s tem resno ukvarja – ne morem povedati imena – in kaže, da bo v naslednjem letu pri nas mogoče dobiti napravo za naknadno vgradnjo v stara vozila.

Koliko bo stala naknadna vgradnja?

O tem nimam podatkov.

Drugih ponudnikov pa še ni?

Nekaj naprav je na trgu, a takšne naprave je treba prilagoditi svojim zahtevam, rešiti pa je treba tudi naknadno vgradnjo v avtomobile. Obstajata dve vrsti naprav: ena ima vse funkcije, torej tudi vgrajeno SIM kartico, druga vrsta komunicira prek telefona. To drugo vtaknemo v vtičnico v avtu, kar je zelo enostavno, a njeno delovanje je manj zanesljivo, ker ob nesreči lahko telefon zleti po avtomobilu, se ob tem poškoduje in ne uspe oddati klica. Zato se nagibam k temu, da bi morale biti naprave primerno vgrajene v vozila, ker to zagotavlja bolj zanesljivo delovanje.

Kaj pa eCall v tovornih vozilih?

V okviru projekta I_HeERO je predvidena uporaba eCall sistema tudi za tovorna vozila, predvsem vozila, ki prevažajo nevarne snovi. Povezali bi informacijski sistem vozila z eCallom in bi se prek eCalla avtomatsko prenesel tudi podatek, kaj vozilo prevaža, kolikšna je količina prevažane snovi, torej bi dobili tudi specifične podatke, da bi reševalci vedeli, kako ukrepati ob nesreči. Te podatke bi dobili tudi v primeru, če bi se vozilo znašlo na mestu, kjer se ne bi smelo, na primer na vodovarstvenem področju.
Prav tako naj bi uvedli eCall za motocikle, kjer pa je problem, kako povezati motocikel in voznika, da bi ga operater lahko glasovno priklical, saj sta po nesreči motocikel in voznik običajno ločena.

Kako daleč so z uvedbo eCalla v drugih državah?

V večini držav imajo pilotske projekte, kajti sistemi morajo biti operativni v začetku leta 2018, eCall napravo pa bodo morali imeti serijsko vgrajeno vsi avti narejeni po 1. aprilu 2018. Gre za naprave prve generacije.

Kako daleč je razvoj naprav druge generacije?

Druga generacija je še v postopku priprave standardov, predvideno pa je, da bo eCall 2. generacije izkoristil vse zmožnosti naslednje generacije mobilne telefonije, predvsem večje hitrosti prenosa podatkov. Zamisel je, da bi se razširil minimalen nabor podatkov tudi z video posnetkom nesreče. To pomeni, da bi naprava snemala vožnjo ves čas, pri čemer naj bi ohranjala posnetek na primer zadnjo minuto. Tak posnetek bi bil za nas zelo koristen, ker bi že na osnovi posnetka lahko ugotovili vrsto nesreče: individualno ali masovno, pa tudi kakšne so posledice nesreče in o tem lahko obvestili gasilce in reševalce.

Ukvarjamo se tudi z zagotavljanjem zasebnosti. Pri 1. generaciji ni mogoče dobiti podatkov o lokaciji, če sistem ne sproži klica, ker gredo podatki prek govornega kanala in jih tudi operater ne more dobiti. Mi jih izločimo šele, ko so podatki že pri nas. Pri normalnem poslovanju torej ni možnosti za zlorabe. To moramo zagotoviti tudi pri LTE omrežju, kjer pa podatki potujejo po omrežju kot podatki, ne kot glasovni klic, zato moramo tehniki preprečiti, da bi prišlo do zlorabe podatkov. Še posebej bo to veljalo za sistem 5G, ki predvideva večino komunikacij od naprave do naprave – brez posredovanja človeka.

Kdaj naj bi uvedli drugo generacijo naprav?

Po letu 2020.

Se tujci zanimajo za naš sistem?

Seveda se zanimajo. Največ informacij je bilo izmenjano v okviru projekta HeERO, imamo pa tudi obiske iz tujine, na primer iz Moldavije, Rusije, kjer tudi uvajajo eCall.

Kaj pa vaši partnerji: so lahko komercialno izkoristili izkušnje, ki so jih dobili pri uvedbi eCalla v Sloveniji?

Kolikor vem, so to že izkoristili in naredili nekatere posle.

Bo eCall pocenil reševanje?

Mi računamo na nižje stroške, ker lahko hitreje prideš do ponesrečenca, pa tudi točno veš, kje se je zgodila nesreča. Prav zato smo tudi zainteresirani za naknadno vgradnjo eCall naprav v stare avtomobile.

Telefon sporoči lokacijo klicatelja: sistem AML v mobilnikih z Android operacijskim sistemom

Če z mobilnega telefona, ki uporablja operacijski sistem Android, pokličete številko 112, telefon lahko posreduje natančno lokacijo klicatelja. Gre za sistem AML, ki pri nas deluje od začetka 2015, pri čemer pa mora telefon omogočati to storitev. Sedaj pa je Google naredil korak naprej in sporočanje lokacije uredil v operacijskem sistemu. “URSZR je v stiku z Googlom, ker želimo, da Google aktivira to možnost tudi v Sloveniji, Takoj, ko bo omogočeno, bomo to sporočili javnosti oziroma uporabnikom telefonov z operacijskim sistemom Android”, pojasnjuje Boštjan Tavčar.

AML ni nič drugega kot pošiljanje SMS sporočil in ko uporabnik pokliče 112, telefon samodejno pošlje SMS z lokacijo, ki jo je pridobil iz GPS sistema v telefonu. Lokacija je precej bolj natančna kot jo sporoči klicatelj.

V centru za obveščanje 112 operater na zaslonu že dobi natančno lokacijo klicatelja, če ta kliče prek telefona s sistemom AML.

“Nobenega razloga ni, da tega ne bi omogočil tudi Apple za telefone z iOS operacijskim sistemom,” pravi Boštjan Tavčar.