Ne le prvi šolski dan, temveč tudi vse ostale dni!?

Vsako leto ob začetku šolskega leta tudi v Motoreviji na tak ali drugačen način posebno pozornost namenimo tudi najmlajšim udeležencem v prometu. Vedno znova se zastavljajo vprašanja o varnosti otrok na poti v šolo, o šolski prometni službi, vlogi prostovoljcev in učinku preventivnih akcij. Rezultati raziskave, ki je predstavljena na prejšnjih straneh, dokazujejo, da se – ne le v družbi, temveč tudi kot posamezniki – zavedamo vseh teh vprašanj.

Kako v šolo in iz nje

Strokovna razprava o tem, kako zagotoviti varnost otrok na poti v šole in iz njih je stalna, saj se ves čas iščejo primerne rešitve. Prav tako se razmere spreminjajo z leti, zato bo ta tema vedno, še posebej ob začetku novega šolskega leta, zaposlovala odgovorne nosilce prometnih ureditev ter upravljavce cest v lokalnih okoljih, seveda pa tudi na nacionalni ravni. Skrb za varnost otrok na poti v šolo imajo starši, upravljavci cest, šole, vsi ostali udeleženci v prometu, policija, člani svetov za preventivo, prostovoljci… Svoj delež morajo seveda prispevati tudi otroci.

Enotnega napotka, ali naj otrok v šolo hodi peš, naj ga vozimo starši, naj se vozi s šolskim ali javnim avtobusom, s kolesom, rolko, rolarji, skirojem ali celo hoverboardom, seveda ni. Prav tako ni moč odgovoriti, ali naj bodo policisti, prostovoljci in drugi v bližnji ali pa tudi malce manj bližnji okolici šol prisotni zgolj prvi šolski dan ali prvi šolski teden ali vse dni v letu, ko poteka pouk v šolah. Marsikateri starš se sprašuje, kdaj lahko otroku prepusti odgovornost oziroma vsaj del odgovornosti za njegovo udeležbo v prometu na poti v šolo. Podobna dilema se poraja tudi ob ocenjevanju, kdaj je izpostavljenost otrok tolikšna, da opravičuje vožnjo otrok s šolskimi avtobusi ne glede na razdaljo od doma do šole, pa tudi, koliko časa je potrebna šolska prometna služba. Ocena je odvisna od stanja prometne infrastrukture in poteka prometa.

Stalna šolska prometna služba?

K osveščanju vseh udeležencev v prometu o spremenjenih razmerah na cestah ob začetku šolskega leta pripomorejo številne preventivne akcije, ki potekajo na nacionalni ravni in v lokalnih okoljih. V bližini šol je opazna prisotnost policistov prvi šolski dan ali še kak dan več, kdaj tudi že kak dan ali celo teden pred prvim šolskim dnem. Udeležba prostovoljcev, ki prihajajo iz svetov za preventivo, avto-moto društev, društev zveze šoferjev, upokojencev, gasilcev… pri zagotavljanju varnih poti v šole zastavlja vprašanje, ali bi veljalo takšen način zagotavljanja prometne varnosti preoblikovati v celoletno aktivnost. To bi zahtevalo ustrezno organizacijo, izbiro kadrov, kljub prostovoljstvu tudi nekaj finančnih sredstev, zavarovanje odgovornosti, izobraževanje…

A celoletna prisotnost šolske prometne službe ali drugih oblik varovanja lahko pomeni tudi »zavijajne otrok v vato« in s tem tudi prelaganje dela odgovornosti na druge in časovni zamik nekaj let pri pridobivanju otrokovih izkušenj ter zrelosti pri njihovi udeležbi v prometu. Pogledi in pristopi so različni, vsak ima svoje argumente za in proti. A podobno velja tudi za vožnjo otrok s šolskimi avtobusi - zakon določa obvezno vožnjo le na več kot 4 kilometrski razdalji do šole – in za vožnjo otrok z osebnimi avtomobili. Ena od nalog stalne šolske prometne službe bi bilo lahko urejanje ustavljanja in parkiranja vozil ob dostavi otrok pred šolo oziroma ob njihovem odhodu domov. To opravilo sedaj ponekod opravljajo hišniki in/ali varnostniki (kjer jih imajo), a so praviloma brez ustrezne usposobljenosti za tovrstna opravila.

Problemi z infrastrukturo

Svoj delež v zagotavljanju prometne varnosti ima tudi prometna infrastruktura, ki nikoli ne bo popolna zaradi različnih vzrokov. Med najbolj izpostavljene pomanjkljivosti štejemo neurejene, neustrezne in nesemaforizirane prehode za pešce oziroma prečkanja cest, ceste, ob katerih ni hodnikov za pešce, razne zožitve, nepregledna mesta, neustrezna križišča, ceste z visokimi prometnimi obremenitvami in visokim deležem tovornih vozil, mostove in nadvoze… Pogosto se v območjih šol promet ureja z omejitvami hitrosti, pa tudi z ukrepi za umirjanje prometa, najpogosteje grbinami. Najdemo pa tudi šole, kjer zaradi njihove lege in prostorskih omejitev ni mogoče doseči želene ureditve, ki bi zmanjšala izpostavljenost otrok. Najdemo tudi šole, kjer zaradi različnih razlogov ni ustrezno urejen tako dovoz otrok s šolskimi avtobusi kot z avtomobili.

Aktivnosti širše družbe ne morejo nadomestiti zgledov domačega okolja

Vse aktivnosti širše družbe pa ne morejo nadomestiti zgledov, ki jih otrok dobiva doma, v najožjem krogu družine ter širše v kraju, kjer živi in kjer se skozi svoje različne razvojne stopnje srečuje tudi s prometom. Zgledi pa so seveda lahko dobri in slabi. Prizadevajmo si, da bo čim več dobrih!