Ali (še) slišite?

Kdor slabo sliši, se slabše znajde v prostoru. Z zvoki iz okolja dobivamo veliko informacij, čeprav to pogosto dojemamo podzavestno. Na ta način se orientiramo in zaznamo oddaljenost bližajočega izvora zvoka. Zato imamo dve ušesi in s tem stereo sluh,« ugotavlja Aleš Matos, dr. med., specialist otorinolaringologije.

Na to, kako zelo se udeleženci v prometu zanašamo na sluh, nas je opozoril tudi prihod električnih avtomobilov. »Če se preveč zanesemo le na sluh, je to nevarno za voznika, še posebno pa za pešca, ki prečka cesto in morda ne pogleda dobro levo in desno. Vprašamo se lahko, kako bo, ko bo v prometu tihih električnih avtomobilov še več. Ker smo zdaj navajeni brnenja v prometu, se že pojavlja vprašanje, ali bi morali električne avtomobile namerno narediti zvočno bolj opazne,« opozori sogovornik.

Naglušni niso slabši vozniki

Privajanje na to, da nas nekdo lahko neslišno prehiti, utegne biti težko, prav tako pa je lahko težja vožnja po izgubi sluha. »Najtežje je tistim, ki nenadno oglušijo,« meni zdravnik.
Gluhi in naglušni od rojstva se že pri učenju vožnje navadijo, da morajo biti v prometu še toliko bolj pozorni. Njihova pozornost je zasnovana predvsem na vidnih dražljajih. Zanje je še bolj pomembno, da imajo tudi s pravilnim položajem sedeža in vzvratnih ogledal ter čistočo stekel čim boljši pregled.

Če je neko gluh ali naglušen, to nikakor ne pomeni, da je tudi slabši voznik. Zaradi svojih omejitev so taki vozniki še bolj pozorni na dogajanje na cestah oziroma v prometu okrog sebe, kar potrjujejo tudi raziskave. Pri nepoklicnih voznikih gluhost oziroma okvara sluha po slovenski zakonodaji tudi ni razlog za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Sluh peša po 30. letu

A četudi morda še dobro slišimo, se to lahko že kmalu spremeni. »Po 30. letu sluh začne pešati vsem, nekaterim lahko že prej. To je malo odvisno od naše genske zasnove in nekoliko od slabih navad v življenju,« pove sogovornik.

Skrb za sluh – skrb za zdrav način življenja

V splošnem skrb za sluh pomeni kar skrb za zdrav način življenja nasploh. Na hitrejšo izgubo sluha denimo lahko vpliva kajenje, močan hrup (slaba zvočna zaščita pri delavcih v težki industriji in gradbeništvu…) in najverjetneje tudi nekateri prehranski primanjkljaji (s sluhom povezujejo vitamine, kalcij in omega-3 maščobne kisline). A Aleš Matos, dr. med., pravi, da je za zdaj najbolj preverjen recept veliko telesne dejavnosti in uravnotežena prehrana.

Večja tveganja

Na večje tveganje za slabši sluh vplivajo še pogosta vnetja ušes in bolezenska stanja, ki prinašajo slabšo prekrvitev: visok krvni tlak, sladkorna bolezen ali povišane ravni krvnih maščob.

Kot še pojasni, nam najpogosteje začne pešati občutljivost na visoke frekvence od 2000 Hz naprej. Pri vožnji morda tega ne bomo takoj opazili, a vendarle lahko vpliva na vozniške sposobnosti, še posebno, če je prisotnih veliko motečih okolnih dejavnikov in hrup.

Najpomembnejše govorne frekvence so med 250 in 6000 Hz. Samoglasniki imajo nizke fekvence, soglasniki, še posebno šumniki, pa visoke. »Brnenje avtomobila je nizkofrekvenčno«, ugotavlja sogovornik. »Visokofrekvenčni so šumi ali morda tudi sirene.« Hkrati opozarja, da se na to ne gre zanašati. Nekateri namreč izgubijo tudi zmožnost zaznave nizkih frekvenc zvoka.

Lahko ponovite?

Kako torej izgubo sluha najpogosteje opazimo? »Običajno ljudje, ki pridejo v ambulanto, pravijo, da ne slišijo sogovorca, še posebno v družbi oziroma okolju, kjer je več hrupa. Vedno ga morajo prositi, če lahko pove še enkrat,« ugotavlja strokovnjak, ki dela na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, UKC Ljubljana.

Priporoča, da ob občutku, da slabše slišimo, najprej obiščemo izbranega osebnega zdravnika, ki nas potem napoti k specialistu otorinolaringologu. »Mi pacienta pregledamo, naredimo preiskave sluha in po potrebi svetujemo slušni aparat. Nadaljuje pri slušnemu akustiku, ki slušni aparat priredi prav zanj.«

Slušni aparat na preizkušnjo

Vsak, ki je upravičen zanj, lahko dobi slušni aparat »na preizkušnjo« za tri mesece. V tem obdobju se nanj privaja in akustik lahko tudi spreminja posamezne nastavitve. Po tem obdobju ponovno obišče zdravnika otorinolaringologa, ki je pripomoček predpisal, da dobi naročilnico za stalni slušni aparat.

Nekateri ocenjujejo, da se z izgubo sluha po 65. letu spopada okoli tretjina in pozneje že okoli polovica ljudi. Tudi naš sogovornik ugotavlja, da danes slušne aparate nosi vse več ljudi, saj se starostna meja in delovna doba dvigujeta. Tisti, ki so delovno aktivni, običajno potrebujejo dober sluh. Zato je takih, ki si želijo slušni aparat, vedno več.
Drugi razlog je, da tehnika napreduje. Slušni aparati so veliko boljši kot nekoč. »Bolje delujejo v okoljih, kjer prej niso, se pravi v hrupnih okoljih. Dober slušni aparat prepozna izvor govorca, ga ojača, šum okolja pa utiša,« zagotavlja sogovornik.

Bolje prej kot pozneje

Voznikom, ki slabše slišijo, Matos vsekakor priporoča nošenje slušnega aparata, saj tudi tu pomisleki, da bi nas aparat preveč motil (okrepil napačne zvoke) ob ustreznih nastavitvah niso več na mestu. »Slušni aparat že dolgo ni več samo ojačevalec zvoka. Zdaj je še veliko veliko več. Ojača lahko točno to, kar mi želimo. Res pa je, da se moramo na slušni aparat navaditi in nekaterim gre to bolje kot drugim. Ko počasi postajamo naglušni, se tudi možgani spremenijo. Rekli bi lahko, da se polenijo in potem, ko dobimo slušni aparat, naenkrat dobijo številne informacije. To je za naše možgane težaško delo, na nove informacije se morajo navaditi.«

Privajanje možganov novim razmeram

K sreči so možgani plastični in se funkcionalno spreminjajo ter se lahko privadijo novim razmeram. Vendar je smiselno, da aparata ne dobimo šele takrat, ko res ne slišimo več in beremo z ustnic, ampak ga dobimo že takrat, ko se težave začnejo, ko se »trudimo« s poslušanjem. Kot še pravi strokovnjak, se nam poslušanje morda res zdi samoumevno in avtomatizirano, a tisti, ki ne slišijo, se ob pogovoru z drugimi nezavedno utrudijo.

Obojestranski slušni aparat

Pri vožnji je pomembno, da nosimo slušni aparat obojestransko, kajti večina ljudi je naglušnih obojestransko. Če močnejši zvoki prihajajo samo z ene strani, je to lahko moteče, saj ne znamo dobro presoditi, od kod prihaja zvok. Le ob stereo sluhu se ustrezno odzivamo.

Na koncu sogovornik izpostavi, da so dandanes nekateri slušni aparati tehnično tako napredni, da imajo neposredno bluetooth povezavo s telefonom. »Tak aparat omogoča, da oseba lahko prostoročno telefonira.«

Omenimo še, da je AMZS že pred časom v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije razvila tudi aplikacijo za pametne telefone, ki omogoča lažjo komunikacijo pri organizaciji pomoči na cesti za gluhe in naglušne. 6

Vrtoglavica: še nevarnejša je izguba ravnotežja

Še bolj nevarna kot motnja sluha je za vožnjo lahko motnja ravnotežja. Ravnotežni in slušni organ sta povezana in poznamo bolezni, pri katerih pride do motnje ravnotežja in izgube sluha hkrati. Zakaj je motnja ravnotežja za vožnjo še še bolj nevarna? »Če pride med vožnjo do nenadne vrtoglavice in imate občutek, da se vrtite kot na vrtiljaku, to zagotovo ni dobro ne za voznika, ne za soudeležence,« nazorno razloži Aleš Matos, dr. med., specialist otorinolaringolog.

Pešanje sluha

Ob pešanju sluha je priporočljivo obiskati zdravnika: ne le, ker nam bo to omogočilo boljše družabno življenje in bolj varno vožnjo, ampak tudi ker se možgani veliko lažje privadijo na slušni aparat kot pozneje, ko se ob pomanjkanju zvočnih dražljajev že polenijo. Drug pomemben razlog je v tem, da je včasih v ozadju izgube sluha tudi kaj drugega in ne nujno starostna naglušnost. Če gre za bolezen, je seveda dobro čim prej ukrepati.

Slušni aparat

Osnovni model slušnega aparata krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Običajno je osnovni model dovolj dober, zagotavlja strokovnjak. Nadstandardni modeli imajo lahko številne dodatne funkcije, a tudi cene se potem lahko vzpnejo kar precej visoko.