Vožnja v soncu

Sonce nas vse močneje pozdravlja, a voznikom prinaša tudi nekaj nejevolje in tveganja, ko jim bleščanje poslabša vidljivost. Zaščita, ki jo nudijo sončna očala, je ob tem dvojna. Olajšajo nam lahko gledanje in hkrati ščitijo oko pred ultravijoličnimi žarki, a le če so kakovostna, sicer nam lahko naredijo celo več škode kot koristi, saj celo poslabšajo vid ali pa nam nudijo lažen občutek varnosti.

Sončna svetloba nas lahko bodisi nenadoma zaslepi, ko vozimo proti soncu, hkrati pa nam težave povzroča zaradi nenehnega bleščanja. Bleščanje prispeva k povečanju tveganja prometnih nezgod. Mojstrica očesne optike Amela Lekič iz Vaše očesne optike nam je povedala, da na avtomobilskem vetrobranskem steklu prihaja do odboja svetlobe, tako da razpršena prihaja do očesa in nas še bolj moti kot sicer. Kot bi puščice sončnih žarkov pod različnimi koti prihajale v oko. To moti že tiste z dobrim vidom, še bolj pa slabovidne ljudi. Pomemben dejavnik, ki dodatno vpliva na občutljivost, je lahko utrujenost oči.

Oko v izložbi

Temelj zaščite so po njenem mnenju kakovostna sončna očala. To pomeni očala, ki dobro pokrijejo oko, omogočajo jasen vid in imajo filtre proti ultravijoličnim žarkom že vgrajene v maso. Glavna razlika med nekaterimi cenejšimi očali višjega kakovostnega razreda (čeprav imajo oboji lahko oznako CE 400) je običajno v vrsti stekla.

“Ljudje se pogosto sprašujejo, zakaj so očala lahko v trgovinah toliko cenejša kot v optiki. Cenejša sončna očala so večinoma iz pleksi (akrilnih) stekel, torej iz podobnega materiala kot trgovinske izložbe. Na površini imajo zaščitni nanos proti ultravijoličnim žarkom, ki pa ni stabilen. Ko očala nekajkrat obrišemo, se premazi odstranijo in ostane samo temno pleksi (akrilno) steklo. V temi se zenica razširi in ultravijolično sevanje še lažje vstopi v oko in povzroča poškodbe,” razlaga sogovornica. Taka očala so torej pogojno primerna le, če jih res pogosto menjamo.

Kakovostna očala imajo organska stekla. “Čistost stekla je povsem drugačna, veliko boljša. Ultravijoličnih filtrov, ki so pri takem v steklu vgrajeni že v masi, ne moremo kar tako pobrisati.” Kakovostna očala vedno dobite s certifikatom proizvajalca, ki vam pove, kakšna stekla so v očalih in kakšno zaščito dajejo.

Nov standard: polaroidni filtri

Strokovnjakinja dodatno svetuje očala s polaroidnimi filtri. Gre za očala, ki imajo med stekli stisnjeno dodatno plast, filter, ki zbira svetlobo v eno raven, tako da so njeni odboji kar najbolj zmanjšani. Vid z njimi je veliko boljši. Še najbolj nazoren je morda njihov učinek, ko pogledamo v vodo in veliko lažje vidimo ribe in tudi noga, ki jo pogledamo v vodi, se ne popači.

To je lahko na cesti pomembna razlika. “To so očala, ki jih toplo priporočamo voznikom, ne le avtomobilov, ampak tudi motoristom, ker enostavno zmanjšajo bleščanje, izboljšajo kontrast in verjetno tako omogočijo hitrejše reakcije na cesti. Polaroidni filtri zberejo in omilijo celo difuzno svetlobo. Če jih začnemo uporabljati in vidimo razliko, se težko potem vrnemo nazaj, razlika je res velika. Sliko odprejo in veliko lažje gledamo,” je še prepričana.

Očala s polaroidnimi stekli sicer v optiki niso novost, a so bila še pred nekaj leti izjemno draga in težko dostopna. Danes so cenovno bolj dosegljiva in tako postajajo vse bolj priljubljena. Dodaja pa pomembno opozorilo. “Paziti moramo, da očal ne izpostavljamo visokim temperaturnim nihanjem in da jih na primer ne puščamo v avtu, ker jih to poškoduje (pojavijo se mehurčki).”

Kaj pa slabovidni

Slabovidni imajo za zagotovitev zadostne zaščite pred soncem nekaj dodatnih težav. Dioptrijska očala pomenijo zgolj še eno dodatno stekleno ploskev – dodatno lomno površino za žarke. Zato svetloba vid še bolj moti. “Antirefleksni premaz na steklu nekoliko zmanjša bleščanje, ne pomeni pa zaščite pred ultravijoličnimi žarki, predvsem bolj pomaga prosi bleščanju, ki ga povzroča umetna svetloba luči.”

V takem primeru imamo dve možnosti, sončna očala z dioptrijo, ali pa vsaj dodatne nastavke za zaščito pred soncem, ki si jih lahko nadenemo čez dioptrijska očala. Nastavke načeloma lahko dobimo za različne oblike očal, različnih zatemnitev in prav tako tudi s polaroidnimi filtri. “A veliko lažje in boljše je, če imamo sončna očala z dioptrijo, saj se ta bolje prilagajo obrazu od navadnih dioptrijskih in manj svetlobe pride v oko od strani.”
Glede kontaktnih leč, strokovnjakinja pojasnjuje, da je pri njih bleščanja nekaj manj, ker ležijo neposredno na roženici. V svojem materialu imajo prav tako že vgrajene filtre proti ultravijoličnim žarkom. “Po drugi strani pa na občutljivost lahko vpliva večja suhost oči, klimatska naprava, izpostavljenost pihanju. Lažje je morda, kar lahko ob lečah uporabljamo sončna očala brez dioptrije. Taka očala na soncu seveda moramo nositi, ker leča pokrije le osrednji del očesa.”

Ni dovolj, da so temna

Sončna očala prepuščajo manj sončnih žarkov, ker so njihova stekla potemnjena. Razlikujejo se po sami barvi stekel, ki je ne moremo izbirati zgolj po tem, katera nam je lepša. “ Pravilno izbrana barva za vsakega posameznika lahko bistveno vpliva na izboljšanje občutka za kontrast. To denimo zelo dobro vedo smučarji, pri katerih delajo v ta namen še posebne teste za izbiro barve, ki najbolj izboljša kontrast in vid na snežni podlagi. Načeloma pa velja, da ljudem, ki imajo dioptrije z minusom, bolj ugaja zelena in rjava barva, medtem ko plus dioptrijam bolj ustrezajo sivi odtenki. Vendar je najbolje, da si vzamemo čas in poskušamo, kaj nam najbolj ustreza.”

Najbolj zatemnjena so sončna očala za v visokogorje 85 do 90 odstotkov in s takimi seveda ne moremo voziti. Največkrat za vožnjo uporabljamo sončna očala, ki zadržijo med 50 in 75 odstotki svetlobe (z oznako filtra 2 ali 3). Nekatera so lahko v zgornjem delu temnejša kot v spodnjem.

Nekatera očala imajo še ogledalni lesk. “Gre za dodaten zunanji filter, ki je vsekakor dobrodošel, a je veliko bolj občutljiv in zahteven, ko gre za vzdrževanje.”

Vzemimo si čas

Bistveno je seveda, da izberemo očala, s katerimi dobro vidimo. “Smiselno je, da vidimo vse in da nas očala ne motijo in da ne vidimo samo temno. Dobro je, če imamo možnost z njimi stopiti ven in jih čim več in čim bolje preizkusiti.”

Kot pravi Amela Lekič se pogosto srečuje z ljudmi, ki sončnih očal nočejo prav zato, ker ugotavljajo, da z njimi ne vidijo ali vidijo slabše. “V takem primeru je smiselno opraviti pregled vida, saj gre pogosto za osebe z majhno dioptrijo, ki slabšega vida niti ne opazijo, pri sončnih očalih pa postane pomanjkljivost bolj izrazita.”

Včasih se težava reši že z izbiro barve, zatemnitve in kakovosti stekel, ki vsakemu posamezniku najbolj ustrezajo. “Nekateri pri sivi barvi stekel slabše vidijo, če poskusijo zelena ali rjava, se jim svet odpre.” Včasih na slabši vid vplivajo ukrivljena očala, še posebno pri manj kakovostnih se lahko pojavi plavajoči učinek prizme. Občutek je, kot bi se nam slika “spodmikala”, da ne moremo oceniti razdalje. Pri nakupu očal strokovnjakinja svetuje še, da ne kupujemo premajhnih očal, ampak naj se očala lepo prilegajo obrazu, da pravilno “tesnijo.”

Kaj še lahko naredimo?

• Sončna očala ne pomagajo, če imamo umazano ali poškodovano vetrobransko steklo, ki poslabša vidljivost in zaradi odboja od številnih delcev tudi bleščanje. Zato strokovnjaki priporočajo redno čiščenje vetrobranskih stekel z mehko krpo pred vsako vožnjo. Pri tem moramo biti pozorni ne le na zunanjo površino, ampak tudi na notranjo, kjer se prav tako nabira prah in umazanija. Tudi na armaturni plošči je dobro imeti čim manj stvari, od katerih se lahko svetloba še dodatno odbija. Površina plošče naj se ne blešči zaradi čistilnih sredstev.
• Ne pozabimo sončnih očal sneti, ko se vozimo skozi predor ali zvečer, ko se sonce umakne z obzorja. Temna stekla ponoči močno poslabšajo vid.
• Morebitni slabši vidljivosti zaradi bleščanja seveda prilagodimo varnostno razdaljo in hitrost.
• Upoštevajmo, da še posebno, če je sonce nizko na obzorju, tudi drugi vozniki morda vidijo slabše.
• Dolga vožnja in tudi siceršnja utrujenost vpliva tudi na utrujenost oči in na njihovo sposobnost hitrega odzivanja. Oči so tako še bolj občutljive na bleščanje in si po vsakem blisku svetlobe počasneje opomorejo. Zmanjša se mežikanje in oči postanejo bolj suhe, lahko se solzijo in vožnja je v soncu še toliko težja. Upoštevanje nasveta, da se je treba vsake toliko ustaviti in odpočiti, vsaj malo pomaga tudi pri doseganju manjše občutljivosti na bleščanje.
• Težavam, ki jih pri vožnji povzroča bleščanje, morda namenjamo premalo pozornosti, saj prizadenejo kar večino voznikov. Ko smo starejši, lahko postanemo nanje še bolj občutljivi, saj se naše oko vse počasneje prilagaja. Slabši vid lahko pomeni pomembno razliko, zato je vid dobro redno preverjati.

Dejavnik tveganja: bleščavost

Policisti ugotavljajo, da je vpliv sončne bleščavosti vsekakor dejavnik tveganja na cestah in lahko pripomore k nastanku prometne nesreče, čeprav konkretnih številčnih podatkov o tem nimajo. Kot pravijo, je sončna bleščavost najbolj problematična zjutraj ob sončnem vzhodu in zvečer ob sončnem zahodu. Lahko pa se pojavi tudi ob drugih delih dneva. Vozniki lahko zaradi nje hitreje spregledajo pešca, kolesarja, drugo vozilo ali prometno signalizacijo. “Udeležencem zato svetujemo, da so na take možnosti pripravljeni in da ob taki situaciji spustijo senčnike, predlagamo tudi, da imajo v vozilu vedno sončna očala, ki jih nadenejo ob taki situaciji. Seveda pa je najpomembnejše, da ob sončni bleščavosti zmanjšajo hitrost oziroma jo prilagodijo trenutni vidljivosti,” svetujejo. S primerno hitrostjo bo odzivanje na vse predvidljive in nepredvidljive situacije na cesti lažje in tudi posledice – če že nastanejo – bodo manjše.