Kako varno voziti s sopotnikom na motorju?

Dva kot eden

Varno in odgovorno voziti zmogljiv motor ni enostavno opravilo. Še težje – in odgovorneje – je to početi s sopotnikom za nami, saj niso vsi motoristični pari do potankosti usklajeni oziroma niso vsi vozniki in sopotniki izkušeni v vožnji v dvoje. Če ste voznik z razmeroma malo izkušnjami, je vsekakor zelo pametno, da se udeležite tečaja varne vožnje, kjer boste lahko na poligonu in pod nadzorom izkušenih inštruktorjev vadili različne manevre, ki bodo koristili tudi pri vožnji s sopotnikom. Daleč najboljši poligon z najbolj izkušenimi inštruktorji pri nas je AMZS center varne vožnje Vransko, kjer je motoristom na voljo več tečajev varne vožnje, tudi tečaj varne vožnje za vožnjo s sopotnikom (več o tem v okvirju).

Motor

Dodatna oseba za voznikom vpliva na to, kako se motor obnaša med vožnjo. To velja tudi takrat, ko je sopotnik (ali sopotnica) majhne rasti in teže; sopotnik namreč doda najmanj 20 do 30 odstotkov mase motociklu, to pa se med vožnjo še kako občuti – še zlasti, če ste navajeni, da ste na motorju sami.

Dodatna masa in še zlasti razporeditev te mase vpliva na to, kako motor zavija; z večjo maso se motor bolj upira polaganju v ovinek oziroma nagibanju, s tem pa tudi zavijanju. Z večjo maso motor tudi slabše pospešuje, občutno slabše pa tudi zavira. Vse te svari je pred prvo daljšo vožnjo s sopotnikom pametno preskusiti na manj prometni cesti oziroma prostoru.

Večina motorjev je zasnovanih tako, da brez težav na njih lahko peljemo tudi sopotnika, a med cestnimi motorji je tudi nekaj superšportnikov, kjer je prostora za sopotnika bolj malo, manj je tudi udobja zanje. Če imate takšen motor, morda ni odveč razmislek, ali se je res pametno odpraviti na daljšo pot s sopotnikom, za katerega na motorju ni veliko prostora in udobja.

Sopotnik

Sopotnik, ki še nikoli ni sedel na motorju, seveda ne ve, kako se mora med vožnjo obnašati; vse to mu mora pred vožnjo povedati voznik. Začeti mora s pojasnilom, kako naj se sopotnik sploh povzpne na motor. Najpogosteje se sopotnik povzpne na motor, ko na njem že sedi voznik in z nogami ter telesom drži motor pri miru. Začetniki pogosto naredijo napako, da najprej stopijo na sopotnikovo stopalko in se šele nato povzpnejo na motor – s tem pa preveč obtežijo eno stran motorja, pri čemer ima voznik nato težave z ravnotežjem. Najbolje je, da sopotnik z eno nogo zdrsne na sedež in se šele nato prek stopalke povzpne nanj – težišče bo tako bolj na sredini motorja, voznik pa bo lažje držal motor pri miru. Pomembno je tudi, da sopotnik sporoči vozniku, kdaj se namerava povzpeti na motor – še bolje je, da da voznik sopotniku znak za sedanje na motor. Enako velja za sestopanje z motorja – sopotnik ne sme preveč obtežiti ene strani, ker lahko prevrne motor in voznika. Voznik mora sopotniku povedati, da naj ob zaustavitvi zadrži noge na stopalkah.

Voznik mora sopotniku natančno pokazati, kje so za sopotnika pomembni deli motorja – stopalke, morebitni ročaji ob sedežu, pa tudi kje je izpušna cev, da se na njej ne bi opekel.

Zelo pomembno je, da voznik natančno razloži sopotniku, kje in kako se mora držati z rokami. Večina potovalnih motociklov ima ob ali za sedežem ročaj za oprijem; tega se lahko sopotnik drži z eno roko, z eno roko pa naj objema voznika prek pasu. Če ročaja ni ali ta ne nudi dovolj opore, naj se sopotnik voznikovega pasu drži z obema rokama. Nikoli ne sme sopotnik voznika držati za ramena ali za roke, saj ga tako ovira pri vožnji.

Pomembno je, da se voznik in sopotnik že pred vožnjo dogovorita za nekatere znake oziroma signale komuniciranja – kdaj se na primer želi sopotnik ustaviti, kdaj mu je vožnja prehitra ali neudobna in podobno.

Vožnja

Vožnja motorja je dinamično opravilo, saj se pri zavijanju motor nagiba v ovinek. Voznik zato motor vedno vozi s celim telesom, pri čemer je zelo pomembno težišče oziroma uravnoteženost. Sopotnik za voznikom je dodatna teža, ki je voznik ne more nadzirati, zato je sopotnikov položaj na motorju med vožnjo zelo pomemben dejavnik. Eno od pomembnih pravil pri vožnji v dvoje v ovinkih je sopotnikovo gledanje na cesto prek voznikove rame. Če voznik zavija in nagiba motor v desno, naj sopotnik gleda na cesto čez voznikovo desno ramo, če zavija levo, naj sopotnik gleda čez levo ramo; tako se bo samodejno pravilno nagnil v pravo smer in voznik ne bo imel težav z ravnotežjem. Sopotniku ni treba v ovinkih delati nič drugega; s pogledom čez rame voznika se bo vselej nagnil na pravo stran, paziti mora le, da se ne nagne globlje od voznika. Obratno početje – torej nagibanje v obratno smer od voznika – je na motorju strogo prepovedano, saj s porušenim ravnotežjem voznik ne bo mogel izpeljati ovinka, kar se lahko konča s padcem. Pomembno je tudi obnašanje sopotnika med zaviranjem in pospeševanjem. Zaviranje povzroči prenos teže na prednji del motorja. Če gre za ostro zaviranje je ta prenos teže zelo izrazit; sopotnik lahko zdrsne v sedežu naprej in pritisne ob voznikovo telo – voznik mora ob zaviranju z rokami zadržati obe telesi, kar zmanjšuje njegovo zmožnost manevriranja, takšen izrazit prenos teže pa dodatno obtežuje prednje kolo in razbremenjuje zadnje, ki zato prej izgubi oprijem. Sopotnik naj se zato ob ostrem zaviranju skuša s telesom držati nazaj, z nogami pa upreti zdrsu naprej.

Če se sopotnik pravilno drži voznika prek njegovega pasu, ne bi smel imeti težav ob pospeševanju. Seveda pa je pomembno tudi, da voznik ne pospešuje preveč dirkaško in sunkovito.

Za varno vožnjo v dvoje naj ob vozniku tudi sopotnik spremlja dogajanje na cesti oziroma aktivno sodeluje v vožnji. S pogledom naprej prek voznikovih ramen bo tudi sopotnik videl, kako poteka cesta, kdaj bo voznik zapeljal v ovinke in nagnil motor, kdaj bo zaviral in kdaj pospeševal. S pogledom naprej bo tudi sopotnik zagledal nepričakovano oviro in se pravočasno pripravil na nenaden manever nagibanja ali zaviranja.

Z aktivnim spremljanjem dogajanja lahko sopotnik vozniku pomaga tudi tako, da spremlja dogajanje v okolici; voznika lahko na primer opozori na psa, ki se proti motorju zapodi z dvorišča hiše ob cesti, ali pa na kakšno drugi divjo žival ob cesti. V takšnem primeru naj sopotnik voznika opozori z dotikom ali z uperjenim prstom v smeri nevarnosti.

Komunikacija

Na trgu je bogata izbira elektronskih komunikacijskih naprav za vgradnjo v čelade, ki omogočajo pogovor voznika s sopotnikom. Če se na motorju pogosto vozite z istim partnerjem, je to zagotovo investicija, ki se hitro izplača. Če na motor le redko vzamete sopotnika (ali kot sopotnik sedete za voznika), se že pred vožnjo dogovorita za nekaj osnovnih komunikacijskih znakov oziroma dotikov. En trepljaj po rami lahko na primer pomeni “Rad bi se ustavil”, dva trepljaja lahko pomenita “Prosim ustavi čimprej”. Palec, obrnjen navzgor bi bil lahko “Uživam”, palec navzdol pa prav nasprotno.

Oprema

Vsak dober motorist ve, da je dobra varnostna oprema eden od najpomembnejših elementov varne vožnje. To pomeni ustrezna motoristična oblačila in predvsem kakovostno čelado pravilne velikosti. Seveda povsem enaka varnostna opravila veljajo za sopotnike; tudi ti morajo biti oblečeni v ustrezna motoristična oblačila in tudi ti morajo imeti na sebi dobro čelado. Če se sopotniki pogosto vozijo z istim partnerjem (in motorjem), naj izberejo motorju primerna in ustrezna oblačila, pa tudi kakovostno čelado ustrezne velikosti. Pred nakupom naj se posvetujejo s strokovnjaki oziroma prodajalci, izberejo pa naj čelado svetlejših barv – tudi od zadaj je namreč pomembna vidnost motorista in njegovega sopotnika.

Prepogosto na cestah vidimo dobro oblečenega voznika s sopotnikom (ali sopotnico) v kratkih hlačah in majici ter z izposojeno čelado na glavi. Celo ob povsem nedolžnem padcu pri minimalni hitrosti to lahko pomeni, da jo bo voznik odnesel brez praske, sopotnika pa čaka pot v bolnišnico. Kot voznik morate dosledno zahtevati pravilno opremljenega sopotnika, kot sopotnik pa nikoli ne sedajte na motor, če niste pravilno oblečeni in zaščiteni. Tudi kratke vožnje po domači ulici se lahko končajo slabo, če niste pravilno zaščiteni.

Odgovornost in skrb

Vozniki morajo imeti nad motorjem vselej popoln nadzor, a če sedi za njim sopotnik, se morajo zavedati tudi dodatne odgovornosti in skrbi. Marsikateri voznik pozabi, da sopotnika med vožnjo lahko še bolj biča veter kot voznika, ki ga varuje vetrobran; običajno sopotniki sedijo malce višje od voznika. Prav tako voznik ne sme pozabiti, da je sedež za sopotnika običajno manj udoben kot del sedeža za voznika, kar se na daljših vožnjah še kako pozna.

Sopotniku je lahko dolgčas

Voznik aktivno vozi motor, kar pomeni, da je njegov um vselej zaposlen. Sopotniku na motorju ni treba veliko početi, pa tudi okolico vidi precej slabše od voznika, zato se hitreje zdolgočasi. Na daljših vožnjah so zato pomembni redni postanki. Če sopotnik postane utrujen ali zaspan, naj na to opozori voznika oziroma zahteva postanek; če sopotnik med vožnjo zaspi, je to lahko zelo nevarno.

Prilagoditev vožnje
Voznik mora prilagoditi način vožnje sopotniku in se izogibati pretirano športnemu načinu vožnje z ostrimi prelaganji motorja v ovinke, dirkaškim zaviranjem in pospeševanjem. Varnost in udobje sopotnika naj bosta prvo vodilo za vožnjo, dirkaškim dvobojem na ovinkastih cestah pa naj se voznik pri vožnji v dvoje izogne.

Za vožnjo z motornim kolesom v dvoje je zelo pomembno, da sta voznik in sopotnik v dobri psihični in fizični kondiciji, ki pa ju motoristom po zimskem lenarjenju običajno primanjkuje. Tudi zato naj bodo prve vožnje na začetku sezone krajši izleti z veliko postanki.

Brez tveganja: pred novo motoristično sezono

Motoristi običajno najbolj nestrpno čakajo na spomladanske vremenske razmere oziroma na lepše vreme in prijaznejše temperature. A pred prvo spomladansko vožnjo velja opozoriti, da so vremenske razmere lahko še zelo spremenljive, ceste so umazane, polne peska in blata, asfalt pa hladen. Na prvih vožnjah kaj hitro lahko zapeljejo na del ceste, ki je v senci oziroma zatišni legi, kjer motoriste pričaka poledica ali ostanki snega. Na spomladanskih cestah je tudi veliko lukenj, razpok in udarnih jam, pa tudi neurejenih bankin cest. Morda jih bodo prav v teh dneh urejali – motorist mora na takšnih odsekih predvidevati, da je na cesti veliko peska. Pred prvo spomladansko vožnjo morajo motoristi oceniti in poskrbeti za psihično in fizično kondicijo ter pregledati svoje motorno kolo. Pri tem ni dovolj le pogled na profil zadnje pnevmatike; preveriti je treba tudi starost pnevmatik, zavorni sistem z zavorno tekočino, svetlobna telesa, pa tudi ostale mehanske dele. Še najbolje je, če pred sezono motoristi odpeljejo motor na servis – tako si zagotovijo brezhibnost, brezskrbnost in varnost.

Zelo pomemben dejavnik za varno prvo vožnjo je kondicija motorista, saj je vožnja motorja povsem fizično opravilo. Še pred prvim sedanjem na motor bi morali nekaj časa nameniti fizični pripravi in splošni kondiciji.

Nepogrešljiv element varne vožnje z motorjem je ob vozniku in motociklu tudi motoristična oprema – torej čelada in oblačila.Tudi opremo morajo motoristi pred začetkom sezone temeljito pregledati, predvsem pa jo morajo uporabljati – tudi če gredo ob lepem spomladanskem vremenu le na krajšo prvo vožnjo.

Tečaji varne vožnje za motoriste v AMZS centru varne vožnje Vransko: tudi za sopotnike

V AMZS centru varne vožnje Vransko lahko motoristi izkušnje nabirajo na zanimiv, varen in tehnično ter strokovno kakovosten način. AMZS programi varne vožnje so zasnovani tako, da se situacijsko najbolj približajo tistim dogodkom in posledicam, ki se najpogosteje pripetijo na cesti v različnih pogojih in razmerah vožnje.

Motoristi, ki bi si želeli naučiti (in preskusiti) več, lahko izbirajo med kar nekaj zanimivimi programi, tečaji in treningi, med temi je tudi poseben AMZS intenzivni tečaj varne vožnje s sopotnikom. Ta je zasnovan podobno kot osnovni tečaj za motoriste, le da sodeluje tudi sopotnik na motorju – obvladovanje motornega kolesa s sopotnikom je zahtevnejše, saj se mora tudi sopotnik znati pravilno odzivati na vožnjo.

Pred začetkom motoristične sezone vsem motoristom toplo priporočamo obisk AMZS ogrevalnega tečaja za motoriste, na katerem tečajniki ponovijo in obdelajo vse elemente varne vožnje, kar je odlična priprava za prve motoristične dni v letu.

AMZS nadaljevalni tečaj varne vožnje za motoriste je zahtevnejši tečaj za voznike, ki so že osvojili nauke iz intenzivnega (osnovnega) tečaja ter od sebe in svojega motornega kolesa želijo in pričakujejo več.

AMZS tečaj varne vožnje za motoriste – individualni trening je namenjen vsem tistim, ki bi radi z individualnimi vajami izboljšali katerega od elementov varne vožnje.

AMZS program Varno na cesti je še dokaj sveža novost, ki pa je doslej požela veliko zanimanja in pohval; na njem tečajniki znanje, ki so ga pridobili na poligonu, prenesejo tudi na cesto. Program Varno na cesti se posveča odnosu do uporabe motornega kolesa ter udeležbe v različnih prometnih okoljih in različnih vremenskih razmerah.

AMZS tečaj za mlade motoriste je namenjen mladim motoristom, predvsem voznikom skuterjev. Po sklopih in učnih vsebinah je zelo podoben intenzivnemu (osnovnemu) tečaju za motoriste, vendar prilagojen tehničnim posebnostim skuterjev.

Več informacij motoristi lahko izvejo na spletni strani cvv.amzs.si, ali na telefonski številki 080 26 36, člani AMZS pa imajo na cene vseh programov na Vranskem tudi popust.