Kako natančni so prikazovalniki količine goriva v avtu?

Ste vedeli, da vas zaradi lastne pozabljivosti ali nepozornosti – ko vam v avtu zmanjka goriva in zato ostanete na cesti – policisti lahko oglobijo? Če namreč zaradi pomanjkanja goriva obstanete na cesti (v naselju, zunaj naselja, pa tudi kjerkoli drugje, kjer ni dovoljeno zaustavljanje in parkiranje), se to šteje za prekršek, za katerega je predpisana globa 40 evrov. Še enkrat več boste plačali, če obstanete v predoru, na mostu ali nadvozu. Skratka, ob vseh drugih nevšečnostih, ki jih prinese neželena zaustavitev zaradi pomanjkanja goriva, je treba za to plačati še kazen.

A goriva nam ne zmanjka kar tako – na izpraznjeno posodo nas vendar opozarja merilnik količine goriva, v marsikaterem avtu pa še potovalni računalnik z izpisom dosega oziroma števila kilometrov, ki jih še lahko prevozimo s preostankom goriva. Merilnik količine goriva in potovalni računalnik nas večina uporablja tako, kot je treba – ob opozorilu na skorajšnje izpraznjenje posode za gorivo pač zapeljemo na bencinski servis in natočimo gorivo. A koliko imamo v resnici še “rezerve”? Lahko zaupamo obljubi o dosegu, ki nam ga izpiše potovalni računalnik?

Količina in doseg

Pri ADAC so preskusili pet različnih sistemov opozarjanja na količino goriva in na doseg – v audiju A6, v BMW X5, v kii vengi, mercedesu razreda S in smartu forfourju. Preskus so izvedli tako, da so se na zaprti testni stezi vozili toliko časa, dokler niso porabili prav vsega goriva in zato obstali na cesti. Pri tem so primerjali podatke potovalnih računalnikov in merilnikov količine goriva z dejansko prevoženo pot-jo, hkrati pa so testni vozniki ocenili učinkovitost opozarjanja na pomanjkanje goriva.

Preskušeni avtomobili so bili opremljeni z bencinskimi motorji; enak poskus z dizelskimi motorji lahko namreč poškoduje vbrizgalne sisteme dizelskih motorjev.

Različne rešitve

Preskušeni avtomobili lepo prikažejo različne rešitve prikazovanja podatkov. Tako je merilnik količine goriva pri audiju A6 narejen iz segmentnih LED lučk, ki na dokaj grob in slabo ločljiv način kaže količino goriva v posodi. A hkrati potovalni računalnik v A6 s prikazom levo zgoraj vseskozi opozarja voznika na doseg. Težava utegne biti le prevelika količina prikazanih podatkov na armaturni plošči, zaradi katerih se podatek o dosegu kar malce skrije.

Analogni merilnik z velikim kazalcem v BMW X5 ponuja precej natančnejši pogled na količino goriva v posodi. Ko tega začne primanjkovati, avto voznika začne opozarjati z več različnimi signali – opozorila v merilniku, prek zaslona potovalnega računalnika, pa tudi prek prikazovalnika na steklo (projekcijski zaslon). Povedano drugače: opozoril v X5 ni mogoče spregledati.

Tudi kia venga ima klasičen analogni merilnik količine goriva. Doseg sporoča prek zaslona potovalnega računalnika na sredinski konzoli. A če je doseg manjši od 50 km, število razpoložljivih kilometrov izgine, namesto tega se pojavijo opozorilne črtice. Takšna rešitev naj bi preprečila, da bi voznik do zadnjega kilometra izpraznil posodo za gorivo.

Pri Mercedesu so uporabili povsem drugačno rešitev. V razredu S je količina goriva v posodi izpisana v odstotkih, kar zahteva nekaj privajanja, a je prav tako učinkovito. Ko je goriva v posodi manj od 10 odstotkov (polne posode), se pojavi opozorilo na armaturni plošči. Ko je goriva manj od 5 odstotkov, izgine podatek o razpoložljivem dosegu – tudi tokrat zato, da bi preprečili voz-niku, da bi do zadnjega odlašal s točenjem goriva.

Tudi smart forfour ima malce drugačen sistem od ostalih. V avtu se namreč ne prikazuje doseg oziroma razpoložljivi kilometri s preostankom goriva, pač pa se prikazuje količina goriva v litrih – tudi ko je goriva v posodi le še za “rezervo”. Tako mora voznik sam pri sebi izračunati, koliko kilometrov še lahko prevozi z razpoložljivimi litri goriva. Digitalni merilnik na okrogli armaturni plošči je velik in dobro viden, razdeljen pa je na segmente.

Noben sistem ni povsem točen

Preskus je pokazal, da noben od sistemov ni povsem natančen, a nenatančnost gre tokrat v prid vozniku; sistemi namreč omogočajo od 8 do 60 kilometrov vožnje tudi še po opozorilih, da bo goriva v avtu v naslednjem trenutku zmanjkalo. A večjo natančnost je skoraj nemogoče doseči, saj je poraba goriva preveč odvisna od trenutnih razmer na cesti in voznika oziroma njegovega voz-niškega sloga – zato je odštevanje dosega do ničle praktično nemogoče.

Preskusni vozniki so ocenili, da je rešitev, ki ob prižganem opozorilu za “rezervo” neha kazati doseg s preostankom goriva, zelo učinkovito, saj voznika prisili, da začne iskati bencinski servis. V navodilih za uporabo avtomobila bi moralo biti poudarjeno, da je popolno izpraznjenje posode z gorivom lahko zelo škodljivo za motor – še zlasti to velja za dizelske motorje.

Ne zanašajte se (samo) na potovalni računalnik!

Čeprav potovalni računalniki praviloma zelo konzervativno ocenijo doseg s preostankom goriva, se na to ne gre zanašati; že drugačna konfiguracija ceste in za odtenek težja desna noga lahko prevarata naše izračune. Velja opozoriti, da potovalni računalnik računa povprečno porabo goriva in s tem tudi razpoložljivi doseg glede na preteklo pot; drugačne ceste in drugačen način vožnje lahko pomenijo tudi drugačno porabo goriva, kot nam jo kaže potovalni računalnik.

Pri vožnji po znanih cestah praviloma dobro vemo, kje so bencinski servisi. Pri vožnji po neznanih cestah in krajih pa si lahko pomagamo z navigacijskimi sistemi, ki znajo poiskati najbližji bencinski servis.

Pri vožnji na počitnice oziroma na potovanjih moramo pri računanju porabe upoštevati večjo maso avta zaradi dodatne prtljage – še zlasti pa to velja, če imamo nameščen strešni prtljažnik ali na streho nameščena kolesa, kar močno poveča porabo goriva.