Na pedalih: Celoletna kolesarska vozovnica

Kolesarstvo že dolgo ni več samo poletna športna rekreacija - najbolj zagnani kolesarijo tudi, ko drugi smučajo. Kolesarjenje je nova smučarija, tako pravijo pri nas, v Angliji pa, da gre za novi golf. Če pametovanje damo na stran, ugotovimo, da živimo v deželi, ki resnično omogoča celoletno kolesarjenje. Ne bomo govorili o zimskem kolesarjenju v službo, šolo ali na fakulteto, ampak o zimskem kolesarjenju kot športni rekreaciji ali pač resnejši vadbi.

Ugotovili smo, da se kolesarska sezona nikoli ne konča. Če je jesensko kolesarjenje za mnoge najlepše, je zimsko pač najtežje. Ne samo, ker smo najbolj oblečeni in nas še vedno zebe, ampak zato, ker je tudi najkrajši dan in so ceste še bolj nevarne zaradi posutega peska in soli, pa tudi zato, ker so ceste v glavnem vlažne ali mokre, na senčnih legah prave drsalnice.

Najprej se ustrezno oblecimo

Zimska kolesarska oblačila so povsem drugačna, ampak po številu oblečenih kosov oblačil ne odstopajo veliko od poletnih. Kolesar za zimsko kolesarjenje ima oblečeno naslednje: zimske nogavice, dolge termo hlače (znotraj okosmatene), spodnjo dolgo majico (oprijeto in iz ustreznih materialov), zimsko jakno z dolgimi rokavi, podkapo oz. podčelado, zaščitna očala, rokavice z dolgimi prsti, zimske kolesarske čevlje ali galoše, ki se poveznejo čez običajne poletne čevlje, ovratnico "buf", še kaj… in to je to. Če preštejemo kose, jih je toliko kot jih rabimo poleti, razen galoš in podčelade, recimo. Še majhen trik; če si ne omislite zimskih kolesarskih čevljev, potem z izolirnim trakom prelepite vse zračnike na podplatu čevlja in obujte primerne zimske galoše. Vsa kakovostna zimska kolesarska oblačila so razdeljena po temperaturnih razredih. Če niso, potem to niso kakovostna oblačila. Torej v roke katalog proizvajalca ali po nasvet k prodajalcu z vprašanjem ali željo: rabim oblačila za kolesarjenje od minus pet do osem ali deset stopinj Celzija nad ničlo. Verjemite, da taka oblačila obstajajo, tudi galoše, rokavice in podčelade in seveda hlače ter jakne.

Ste vedeli ...
AMZS članstvo zagotavlja pomoč na cesti tudi takrat, ko ste na kolesu.

Kolo lahko spremenite v zimsko različico

Ko smo se pravilno oblekli, moramo poskrbeti še za kolo. Najbolj zagreti kolesarji imajo tudi zimsko kolo, ki ga občasno uporabljajo za prevoz do službe ali kar tako ali pa ga imajo čez celo leto vpetega v trenažer, ko pride zima, pa ga vozijo tudi zunaj. Recimo da nimate zimskega kolesa, potem sledi nekaj nasvetov, kako običajno kolo spremenite v zimskega. Najprej mu nadenite pnevmatike, ki so označene kot celoletne (all season). Da, vsak resen proizvajalec pnevmatik jih ima v ponudbi. Izberite, če okvir kolesa to dopušča, dimenzijo ali dve širše, da boste lahko kolesarili z nižjim tlakom in tako varneje vozili skozi mokre, vlažne, s peskom posute ovinke. Potem mu nadenite blatnike, najbolje spredaj in zadaj, ker ceste so pozimi stalno mokre, kajne? In če je mraz, vi pa mokri, potem začne zebsti še hitreje. Poleti to ni tako huda ovira, pozimi pa zelo. Namestite lučki, spredaj in zadaj, kajti skoraj zagotovo vas ujame zimski mrak. Lučki priporočamo tudi poleti. Več kot to ne morete narediti. Nekateri zamenjajo sedež, ker se jim zdi škoda "poletnega".

Okupirajte Istro

Še dobro, da imamo v Sloveniji južne kraje, in to ne pretirano daleč s kateregakoli konca dežele. Da, kolesarji so ptice selivke in dobro vedo, da so pozimi temperature za kolesarjenje ob morju precej ugodnejše kot v notranjosti. Pa še komaj kje so ceste posute s peskom, solijo jih tudi skoraj ne. Torej, naša Istra je kot naročena za zimsko kolesarjenje, ker v notranjosti, moramo priznati, tudi če imamo zelo dobra oblačila, nas v dveh urah začne zebsti. Strokovnjaki nam pozimi priporočajo kolesarjenje, ki traja uro, največ dve uri, če pa gremo na Primorsko, ga mogoče lahko podaljšamo še za urico.

Bajsiji – kolesa, ki komaj čakajo sneg

Pred nekaj sezonami so se tudi pri nas pojavila tolsta kolesa, ki jih v tujini kličejo fat bikes, pri nas so pa kar bajsiji. To so gorska kolesa, ki imajo več kot 80 milimetrov široke gume??. Da, prav ste prebrali. To so pravi ratraki na dveh kolesih, ki so namenjeni za kolesarjenje po snegu in peščenih plažah. Seveda prihajajo iz ZDA, vendar njihovega buma, ki so ga ta kolesa doživljala pred nekaj sezonami, danes ne občutimo več. Ne, niso izumrla, le vse manj je tako strastnih kolesarjev, da si omislijo kolo, ki čaka le na sneg. Kajti s takim kolesom se ni prav prijetno voziti po terenih, po katerih se vozimo z gorskim kolesom. To smo občutili na lastni koži in tudi priznavamo. Tolsta kolesa so za zasnežene ceste in peščene sipine; izbira je torej vaša, ponudba pa nekoliko osiromašena.

Pustimo zimo zunaj, gremo na trenažer

Trenažerji in tudi sobna kolesa so s korono dosegli pravi preporod. Kolesarji pravijo, da je to edina dobra stvar, ki jo je prinesla korona. Mi pravimo, da delno drži, kajti še vedno imamo raje zrak, četudi je zimski, kot zatohel prostor nekje v stanovanju, kjer vrtimo pedala do onemoglosti, ne premaknemo pa se niti za centimeter. Ampak spretni trgovci in proizvajalci so šli kar nekaj korakov naprej in so te mučilne naprave posodobili do te stopnje, da smo danes prav vsi kolesarji nadvse navdušeni. Čisto so nas prevzeli pametni trenažerji! Pametni trenažerji so nekaterim kolesarjem dobesedno podaljšali kolesarsko kariero. Velikokrat slišimo, da je kolesarjenje prevelika izguba časa, ki ga nimamo in zato nekateri zamenjajo športno rekreativno zvrst.

Poznamo nekaj vrst trenažerjev

Poznamo modele z vpenjanjem zadnjega kolesa v trenažer, vpenjanjem neposredno na verižnik (brez obročnika, direct drive), valje in razne spinerje (sobna kolesa). Kateregakoli ste si ali si boste izbrali, lahko odlično nadomesti cesto.

Poznamo trenažerje, v katerega vpnete kolo brez zadnjega obročnika (pri nekaterih modelih tudi brez prvega), in takšne, v katerega vpnete celotno kolo, torej z obema obročnikoma. Za rekreativne kolesarje je vadba na trenažerju lahko celo bolj učinkovita kot na cesti. In če ne smemo na cesto, potem se motivacija rodi kar sama od sebe, kajne? Med treningom razmišljajte o vadbi, izboljšavah, učinkovitosti, popravljanju tehnike ... To so osnove. Kolesar mora najprej znati voziti kolo, da bi znal voziti daleč in hitro.

Valji so predniki vseh trenažerjev

Valji zahtevajo veliko več spretnosti kot trenažerji, vendar jih še vedno priporočam tudi rekreativcem. Težko se boste privadili vadbi z njimi, ampak če boste vztrajni, boste bogato nagrajeni z izkušnjami. Vadba na valjih je za rekreativnega kolesarja odlična zato, da se nauči voziti kolo naravnost! Sliši se čudno, a to je prvina, ki se je v kolesarski šoli najprej učijo tisti mladci, ki bi radi tekmovali.

Voziti naravnost je osnovni pogoj, da lahko varno voziš v večji skupini. Vadba na valjih nas tudi nauči voziti kolo na polmetrski širini – kolesarji smo omejeni na rob ceste, ki ni širši od metra in pol in se ga moramo držati kot pijanec plota.

Spinerji ali sobna kolesa

Ne govorimo o sobnih kolesih, ampak o vrhunskih spinerjih, ki so najboljši približki vašega cestnega kolesa. Vadba na njih je nadvse zanimiva, saj so oboroženi z armaturno ploščo, ki prikazuje prav vse podatke, ki jih kolesar želi izvedeti. Seveda so tudi pametni in jih lahko povežete z aplikacijami, ki vam omogočajo kolesarjenje s sotrpini po vsem svetu. In zakaj jih imenujemo pametni trenažerji – zato, ker prav vsi (seveda, če izberemo tak model) omogočajo priklop na kolesarske aplikacije, ki omogočajo virtualno kolesarjenje. Evo, danes zvečer lahko na eni izmed popularnih aplikacij kolesarite z vsaj deset tisoč kolesarji z vsega sveta! Samo kolo, pametni trenažer,  pametno televizijo ali računalnik rabite in nekaj spretnosti za priklop. Ampak o pametnih trenažerjih bomo pisali v eni izmed prihodnjih številk naše revije, obljubimo.