Na pedalih: Nikoli več sam

V trenutku, ko sem pristal, da postanem član AMZS, sem najprej pomislil, kako to, da že nisem član. Potem sem včlanil še ženo in bil na koncu še najbolj vesel, ko sem slišal za izjemno novico, da bo AMZS nudil pomoč še kolesarjem …

Vsako leto tehnični pregled svojega avta opravim v kranjski poslovalnici AMZS. In to med božičem in silvestrovim, ko že skoraj poteče registracija. Na ta način si kupim neke vrste darilo. To darilo je res presenečenje, če pomislim, da je avto že skoraj polnoleten.
In tako kot se s starinami dogaja, vse bolj pogosto me na tehničnem pregledu zavrnejo. Lani je šel desni končnik, predlani levi in zadnji diski. In ker je bilo silvestrovanje pred vrati in v normalnem predkoronskem življenju je moj mehanik na smučanju, se je pred nekaj leti zgodilo, da sem zavil na drugo stran stavbe, naravnost v AMZS mehanično delavnico. Od takrat avto servisiram pri njih. Takoj so me sprejeli, popravili v nekaj urah in spet sem bil z avtom na kanalu na drugi strani stavbe. Tokrat je šlo skozi.

Ampak, preden so mi izdali račun, so me vprašali, če sem član AMZS. Odkimal sem in v trenutku opazil velik vprašaj nad glavo šefa delavnice. "Vsako leto ti ga popravljamo, ti pa nisi naš član, kako to?" Skomignil sem, priznal, da sem se znašel v ofsajdu in se opravičeval s tem, da je bilo z avtom več ali manj vseskozi v redu. Potem je šef na hitro pregledal mojo statistiko obiskov, izdanih računov v računalniku in me spomnil, da sem bil v zadnjih sedmih letih devetkrat pri njih. Če pa kaj sem, sem pa Gorenjec, in ko sem se praskal nad ušesom, sem pomislil, koliko evrov je šlo mimo prašička in nogavice.

Dan, ko sem postal član AMZS

Prijazna uslužbenka na okencu mi je prijazno zaračunala tehnični pregled in vse ostalo, mi ponudila mentol bombon in rutinsko še vprašala: "Vidim, da niste naš član. Bi se včlanili?" Spet sem se popraskal za ušesom, spet skomignil z rameni, pojasnil, da sem v zavarovalnici zavarovan kot severni medved in da imam avto asistenco, ki sem jo celo trikrat uporabil in da deluje krasno in da ne vidim razloga oziroma vidim razlog, ker sem v sedmih letih desetkrat v AMZS popravljal avto in da … "Prav, postal bom član AMZS." Prikimal sem pritrdilno in čez nekaj sekund sem včlanil še ženo. Čez pol leta bom pa še sina, ker bo takrat že opravil s šolo vožnje. S popustom sem plačal 90 evrov in čez nekaj dni naj bi po pošti prejel nekaj izvodov AMZS Motorevije in dve članski izkaznici.

Doma sem najprej zatajil članstvo. Tako je to, če žena dela v zavarovalnici, v kateri me je zavarovala kot pokljuškega ruševca. Ko se je čez nekaj dni v poštnem nabiralniku znašlo pet AMZS Motorevij in še dve izkaznici, ena je bila naslovljena na njeno ime, je sledilo njeno vprašanje in moral sem pojasniti. Vedel sem, kaj bo odgovorila, zato sem imel pripravljen odgovor: "Vem, da imam že avto asistenco in da sem dobro zavarovan, ampak oni ponujajo še več in avto je star in sinu bomo tudi kupili starega, ko letos opravi s šolo vožnje in tvoj avto tudi ni mlad in … še servisi bodo cenejši in vsako leto tam opravim tehnični pregled in registracijo … Pa doslej nisem bil njihov član. Je drago, ampak toliko pa spet nisem škrtuh, da si ne bi mogel privoščiti tako uporabne storitve." Prepričal sem jo, ni imela več vprašanj.

Najnovejša pridobitev za kolesarje

Čez nekaj tednov je sledilo veselje. Doma smo vsi kolesarji in sporočil sem jim radostno novico, ki sem jo prejel iz AMZS. Niso mogli verjeti, da se bo AMZS tega lotil. Tudi jaz nisem, čeprav sem v kolesarskem svetu že sto let. V nobeni državi nisem zasledil česa podobnega. AMZS je letos uvedel pomoč kolesarjem na cesti! Ne, ne bo jih porival po klancih navzgor, ampak jim oziroma nam bo nudil pomoč, če se nam na cesti s kolesom kar koli zgodi. Da, tudi, če nam poči zračnica v gumi in je ne znamo zamenjati, popraviti. Kdo pa ne zna zamenjati zračnice? Malokdo, pravim jaz, ki imam že stoletne kolesarske izkušnje.

Ne znam si še predstavljati, kako bo to delovalo na cesti, ampak menim, da če se organizacija s tako tradicijo in takimi izkušnjami česa takega loti, potem bo že steklo. Kaj pa je lahko drugače kot pa pri avtomobilih in motorjih? Da bodo morali na cesto vsakič, ko komu poči guma? Pa že, vendar dvomim, da bo telefon pregorel. Bomo pa kolesarji imeli občutek, da na cesti nismo sami, to pa drži stoodstotno.

Sam svoj mojster na cesti ali pač ne

Kolesarska rekreacija je še vedno v vzponu, ni še doživela svojega vrhunca. Pravzaprav mi, ki jo bolj natančno spremljamo, smo pred dvema letoma hoteli obelodaniti, da je tovrstna rekreacija na vrhuncu, a so se potem pojavila električna kolesa in nastal je pravi (ponovni) bum. In iz tega elektro buma izhajam, da pa vendarle nismo vsi svoji mojstri. Omenil sem že, da sem kolesar od glave do peta že dolgo let, a ko so se pojavila zame zakomplicirana gorska kolesa in zdaj še električna, sem vse večji prijatelj kolesarskega mehanika. Ne zato, ker se mi kolesa kvarijo, ampak zato, ker svojega električnega kolesa ne znam popraviti, pravzaprav ne znam niti polnovzmetenega gorskega, če sem odkrit, težave pa imam tudi s specialko s kolutnimi zavorami in električnimi prestavami in … Moram potrkati, kolo me je že velikokrat pustilo na cesti, ampak v dobi, ko še ni bilo tehnološko tako naprednih in zame zakompliciranih koles. In do zdaj sem vsako okvaro znal sam odpraviti. Danes, ko gledam svojo novo specialko, nisem teko zelo prepričan.

Pred leti sem vodil skupino kakih dvajsetih odraslih, dokaj izkušenih kolesarjev. Več kot polovica jih ni znala na kolesu popraviti kaj več kot pa zamenjati preluknjano zračnico. Ko sem jih vprašal, kaj bi naredili, če bi jim na primer počila napera, so odgovorili, da je zato Japonec izumil prenosni telefon … in bi poklicali ženo ali očeta, mater. Tudi, če bi ti bili v službah ali kjerkoli daleč. Nekdo je celo odgovoril, da je zmenjen s servisom, na katerem redno vzdržuje svoje kolo, da v primeru okvare oni pošljejo mehanika, ki mu lahko pomaga. Ampak, ob sobotah in nedeljah imajo radi mir, on pa največkrat kolesari ravno ob vikendih.

AMZS pomoč kolesarju ni potuha

Vse več je kolesarjev na cesti in vse več je takih, ki ne znajo popraviti svojega kolesa. AMZS ponuja pomoč na cesti, vendar kolesar mora imeti, po mojem mnenju, vsaj osnovno znanje glede popravil. Tega se lahko nauči sam, v kolesarskem društvu, lahko dobi nasvete od izkušenih kolesarjev. S tem bo prihranjen strah, ko se bo kaj nepredvidenega zgodilo. Veliko je takih kolesarjev, ki nimajo koga poklicati, ki bi jim lahko pomagal, ker tisti, ki jih poznajo in bi pomagali, niti primernega avta nimajo, da bi jih - skupaj s kolesom - odpeljali domov. Vem, takih primerov je malo, vendar s takim porastom kolesarske rekreacije jih je več, kot si predstavljamo, in vedno več jih bo. In v takih in podobnih primerih je pomoč AMZS več kot dobrodošla. Strah bo odveč, samo en klic na 1987 ali prek brezplačne AMZS mobilne aplikacije in pomoč bo prišla. Da nismo sami na cesti, je več kot dobrodošel občutek. In o tem bomo še pisali.