Zdravje: Je kolesarjenje pozimi zdravo?

Da je kolo koristno, trajnostno in zdravo poganjati tudi pozimi, sta nam potrdila dva kolesarja, ki o tem veliko vesta. Prvi je Rok Forstnerič iz Ljubljanske kolesarske mreže in drugi Sašo Rebolj, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma Kamnik. Kolesarjenje pozimi priporočata tistim, ki so v njem vešči (nekaj več spretnosti je pozimi vendarle treba imeti), so dobro opremljeni in oblečeni.

“Čeprav je morda zrak zunaj res nekoliko onesnažen, je vsekakor bolj čist, vsaj glede virusov, kot v zaprtih prostorih,” je uvodoma povedal Sašo Rebolj, dr. med. Za zdravje po njegovih besedah ni tako pomembno, kako nizko se spustijo temperature, bolj pomembno je, da se nizkim temperaturam primerno oblečemo in zaščitimo. Če torej poskrbimo, da na kolesu nismo premraženi in podhlajeni, z vožnjo kolesa povezanih zdravstvenih tveganj ni. Tveganja so povezana s padci in s tem, da nas ob slabši vidljivosti spregledajo drugi udeleženci v prometu.

Vidni

Vse to nam je z lastnimi izkušnjami potrdil tudi Rok Forstnerič, ki je naštel, kako moramo svoje kolo opremiti za zimo. Rok gre namreč na kolo v vseh vremenskih razmerah. "Ne ustavijo me niti sneg, dež in mraz. Vsemu se lahko prilagodimo s pravo opremo in pravo miselno naravnanostjo," je prepričan.

Kot pravi, moramo kolo na zimo ustrezno pripraviti. Smiselno je na primer poskrbeti za dodatne luči in odsevnike, dnevi so pozimi krajši in megla je pogostejša. "Luči potrebujemo predvsem, da nas vidijo drugi. Zjutraj, ko se peljem na delo ali popoldne, ko grem domov, je običajno že tema. Že tako je pozimi vidljivost slabša, še posebno v Ljubljani, kjer je pogosta tudi megla." Opozarja še, da so vozniki avtomobilov na kolesarje pozimi manj pozorni tudi zato, ker jih na cesti ni toliko kot poleti.

Jaz imam zato spredaj in zadaj utripajočo luč, dodatno imam še čelno svetilko in koristno je imeti tudi odsevnike in čim bolj svetla ter vidna oblačila. Jaz za svojo vidnost poskrbim z rumenim in zelo opaznim nahrbtnikom.

Opremljeni

Pred zimo na avtomobil namestimo zimske pnevmatike. Marsikdo ne pomisli, da bi pnevmatike lahko zamenjal tudi na kolesu. “S tem je vendarle nekaj dela,” se strinja Rok Forstnerič. Po njegovem mnenju se dobro obnesejo predvsem pnevmatike, ki so po sredini bolj gladke (za udobnejšo cestno vožnjo), ob strani pa imajo čepke. To pomaga pri zagotavljanju stabilnosti na površinah, ki so pozimi posute s peskom in soljo. V takih razmerah se gladke cestne pnevmatike, ki drsijo, obnesejo slabo. Prav tako na kolesu ni dobro imeti pnevmatik, ki so stare in obrabljene.
Svetuje še blatnike, ki preprečijo, da pesek pride tudi na kolo in uničuje ogrodje, pa tudi, da bi imeli mokra in umazana tudi oblačila. Kolesa pred soljo sicer ne moremo povsem zaščititi. Rok Forstnerič ga zato vsak dan očisti in splakne, sproti pa zgolj obriše s krpo.

Previdni

Najbolj se pred tveganjem zaščitimo kar z lastno previdnostjo. Ker drsi in se na cesti lahko pojavi kakšna nenadna ovira, kup snega ali avto, Rok svetuje, da pozimi prilagodimo tudi hitrost. Za varno zaviranje bomo namreč vendarle potrebovali nekaj več časa. Pot je smiselno načrtovati tako, da se izognemo bolj tveganim gladkim površinam, ostrim ovinkom in predelom, za katere že vnaprej vemo, da so slabo očiščeni.

Suhi!

Enako pomembna kot oprema kolesa je seveda kolesarjeva oprema. Oblečemo se dovolj toplo, da nas ob vetru in zimskih temperaturah ne bo premrazilo, a hkrati ne tako toplo, da bi se povsem preznojili. "Če nam je ob štartu še malo hladno, je povsem v redu, ker se bomo s kolesarjenjem gotovo nekoliko segreli." Poleg toplih spodnjih oblačil je pomemben del oblačil vetrovka, kolesarska pelerina ali drugo primerno oblačilo, ki prepreči dostop vetra in ob dežju prekrije čim večji del telesa. Ne smemo pozabiti tudi na rokavice (če niso povsem nepremočljive, lahko tudi rezervne). Pod čelado lahko oblečemo kapo.

Dežnik za vožnjo s kolesom ni primeren, čeprav ni rečeno, da ne bomo z njim opazili nobenega kolesarja. Zakaj to ni pametna zamisel? 

Če imamo eno roko zasedeno, imamo težavo, ko je treba sunkovito zavreti. Ob kakšni oviri nam lahko krmilo uide po svoje oziroma ga ne moremo dovolj trdno držati, da bi se izognili padcu. K padcu pa kaj hitro pripomore še dežnik, ki se ob vetru kaj hitro obrne po svoje,

našteva Rok Forstnerič iz Ljubljanske kolesarske mreže. Poleg vse opreme, ki smo jo že našteli, Sašo Rebolj omeni še možnost kolesarskih očal, ki pred vetrom zaščitijo še oči. A če ustrezno prilagodimo hitrost, gre tudi brez njih.

Oba uporabljata tudi večnamensko ruto oziroma tubo iz blaga, s katero lahko v mrazu prekrijemo velik del obraza in preprečimo neposreden vdih mrzlega zraka. Sašo Rebolj meni, da tak pripomoček proti mrazu deluje precej bolj zaščitno kot maska, ki jo sicer nosimo za zaščito pred širjenjem virusov.

Zdravi

"Nisem zdravnik, ampak glede na na svoje počutje lahko rečem, da kolesarjenje pozimi kar dobro vpliva na zdravje," nam je zagotovil Rok Forstnerič. In vendar smo prav zato, da se dodatno prepričamo, za mnenje povprašali še zdravnika (in kolesarja) Saša Rebolja. Potrdil nam je, da ob primerni opremi zimskega kolesarjenja v resnici skorajda nikomur ne odsvetuje, morda le tistim, za katere to ni oblika prevoza, ki so jo tudi sicer vajeni in vešči.

Še največje zdravstveno tveganje bi namreč pomenil padec. Ta poleg poškodbe, če se zgodi na bolj neobljudenem predelu, pomeni tudi večje tveganje podhladitve, če pomoč ne pride dovolj hitro. Kot dodatni varnostni pomislek tudi on izpostavi slabšo svetlobo in tveganje nesreče, če nas na cesti ne opazijo in zato spregledajo drugi udeleženci v prometu.

Nizke temperature same po sebi niso ovira za zdravo kolesarjenje (zahtevajo le malo več načrtovanja), je prepričan zdravnik. "To bolj izhaja iz starega mita, da nam škodi prepih. A marsikateri šport se dogaja v mrazu, tudi smučanje, pa zaradi tega ne zbolimo." Prav nasprotno.

"Dobro je, da za gibanje izkoristimo vsako možnost in kolesarjenje je za zdravje izrazito koristno. Prvič zaradi zraka in drugič zaradi telesne aktivnosti, ki je priporočljiva in ni nič manj zdrava, če je obenem še koristna, ker se pripeljemo na želeno mesto. Če želimo večji vpliv na izboljšanje zdravja, je dobro, če se ob kolesarjenju vsaj malo zadihamo. To vpliva na naše zdravje in imunsko odpornost. Tudi če že zbolimo, imamo nekaj več rezerve, če smo v dobri telesni pripravljenosti. Če se s kolesom vozimo na delo, naredimo nekaj zase, ne da bi rekli, da nam zmanjka časa za šport. To je čas, ki ga v vsakem primeru porabimo za prevoz," poudarja Sašo Rebolj.

Hitrejši

Kolo kot oblika trajnostne mobilnosti nam torej lahko prinese nekaj dodatnega časa za športno aktivnost. Že tako pa taka oblika prevoza zagotavlja prihranek časa in to tudi pozimi, ko moramo voziti previdneje, zagotavlja Rok Forstnerič. "To sem že testiral. Od doma do središča Ljubljane imam osem kilometrov in z avtomobilom se vozim do mesta veliko dlje časa kot s kolesom. Da ne govorim o tem, da je lažje tudi parkirati. Avto uporabljam samo za večje razdalje zunaj mesta in za prevoz večjih stvari," pravi.

“Po začetnih stroških v nekaj dodatne opreme in oblačil je kolesarjenje tudi pozimi na dolgi rok še vedno veliko ceneje, kot če dajemo denar za avtobus ali pa če bi se vsak dan vozili z avtomobilom,” je prepričan Rok Forstnerič.

Ob vseh prednostih, ki sta jih naštela oba sogovornika, se nam tako zdi, da bi lahko pozimi kolesarilo več kolesarjev in ne le petina tistih, ki jih na cesti srečamo v toplejši polovici leta, kot kažejo podatki Ljubljanske kolesarske mreže. Morda se je marsikomu še vedno vendarle udobneje usesti v avtomobil ali pa se z več ogrodja okoli sebe počuti varneje in manj izpostavljeno. Tako na dveh kot na štirih kolesih pa ne sme nič odvrniti naše pozornosti in skrbi za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. 

#RadiPomagamo
AMZS je v letošnjem letu uvedel pomoč na cesti v Sloveniji tudi za kolesarje. Rumeni angeli pomagajo 24 ur na dan, vse dni v letu.