Pravni nasvet: Vozniki proti kolesarjem in voznikom “posebnih prevoznih sredstev”

Ko nastopi pomlad, izkušeni vozniki postanemo še posebej pozorni na določeno skupino udeležencev v cestnem prometu – na kolesarje. Ti se v pomladnem času po cestah razmnožijo kot gobe po dežju. Vse lepo in prav, nič nimam proti njim, saj tudi sam absolutno podpiram zdrav in športen način življenja, imam pa marsikatero pripombo zaradi njihovega obnašanja v cestnem prometu.

Marsikateri kolesar še zdaleč ni vešč kolesarske "obrti". Predvsem podcenjuje lastno ranljivost, saj je kot šibkejši udeleženec v prometu v veliko večji nevarnosti kot voznik motornega vozila. Poleg tega naivno misli, da se mu bodo vsi drugi udeleženci v cestnem prometu umikali, da bodo potrpežljivo vozili za njim in tolerirali vse njegove prekrške. Marsikateri kolesar je tudi zelo malomaren, ko je govora o obvezni opremi. Številni se vozijo brez delujočih luči, brez odbojnih stekel (odsevnikov), ponoči so oblečeni v temna oblačila, tako da jih marsikateri voznik zlahka spregleda in – nesreča je tu. Niso pa kolesarji edini, na katere moramo biti vozniki motornih vozil pozorni. Tu so še vozniki skirojev, pa kotalkarji, navdušenci na rolerjih, ipd. Tudi vsi ti se v cestnem prometu nemalokrat obnašajo premalo odgovorno.

Kolo, električno kolo in "posebna prevozna sredstva"

Najprej bi želel opozoriti na zakonsko definicijo kolesa. Ker živimo v XXI. stoletju, kolo ni več zgolj navadno kolo, klasični bicikl, kot so ga poznali naši starši in stari starši. Zakon namreč kolo definira kot bodisi enosledno ali dvosledno vozilo, ki ga poganja voznik z lastno močjo, bodisi kolo s pomožnim motorjem, ki je enosledno ali dvosledno vozilo s pedali, opremljeno s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo 0,25 kW, katerega moč se progresivno zmanjšuje in končno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25 km/h ali prej, če kolesar preneha poganjati pedala. Med kolesa torej uvrščamo tudi električna kolesa.

Zakon o pravilih cestnega prometa pa med "posebna prevozna sredstva" uvršča invalidske vozičke, otroška prevozna sredstva, pa tudi športne pripomočke in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, rolerji, smuči, sanke, otroško kolo, monokolo, motorne sani, miniaturna motorna vozila, gokart in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila.

Kako se morejo obnašati vozniki koles v cestnem prometu?

Vozniki koles morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.
Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča. Med vožnjo s kolesom je prepovedano voditi, vleči ali potiskati druga vozila, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji in voziti druge osebe, razen v izjemnih primerih.
Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na sprednji strani prižgan žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.

Kazni za neupoštevanje teh pravil so nizke

Kolesar, ki ne vozi po kolesarski stezi, ki vozi po napačni strani ceste, ali pa ponoči nima prižganih luči, se kaznuje z globo v višini 40 evrov. Tako nizko predpisana kazen verjetno ponudi argumentiran odgovor na vprašanje, zakaj na naših cestah še vedno najdemo številne kolesarje, ki se vozijo pa napačni strani ceste, ki se ponoči vozijo brez luči, ipd. Verjetno so mnenja, da si to lahko privoščijo.

Kako se morejo obnašati vozniki skirojev, kotalkarji, posamezniki na rolerjih?

Zakon jasno določa, da teh prevoznih sredstev ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjenemu prometu motornih vozil. "Posebna prevozna sredstva", med katera med drugim spadajo tudi skiroji, kotalke in rolerji, se lahko v cestnem prometu uporabljajo le na pločnikih, na poteh za pešce in na kolesarskih poteh, v območjih za pešce in v območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Izrecno je določeno, da uporabniki teh prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.

Tudi za voznike skirojev, rolerjev, za kotalkarje, ipd., so ob kršitvah prej omenjenih pravil predpisane sorazmerno nizke globe. Če bo policist denimo opazil človeka z rolerjem, ki se veselo prevaža po zelo prometni glavni cesti, ga bo lahko oglobil z denarno kaznijo 40 evrov.

Zdi se, da je zakonodajalec precenil raven samozavedanja teh voznikov glede nevarnosti tovrstnega početja. Praksa namreč kaže, da jih je na cestah še vedno veliko.

Uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani, miniaturna motorna vozila ipd.), v cestnem prometu prav tako ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena uporaba motornih sani v cestnem prometu, če je to potrebno za reševanje človeških življenj ali premoženja, za preprečitev ali odpravo velike materialne škode ali za odpravo posledic onesnaženja okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za vožnjo motornih vozil, upravljati motorne sani oseba, ki sme voziti motorno vozilo.

Predpisana globa za uporabo posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, pa je precej višja in znaša 500 evrov. Zakonodajalec je očitno presodil, da uporaba teh prevoznih sredstev v cestnem prometu predstavlja precej večjo nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu.

Prehitevanje kolesarjev

Pravila glede prehitevanja kolesarjev s strani voznikov motornih vozil so jasna. Prehitevati se jih sme, razen v izjemah, le po levi strani. Najprej mora voznik motornega vozila dati predpisani znak za prehitevanje (smerni kazalec) in nato na primerni bočni razdalji zapeljati na levo stran prehitevanega kolesa. Voznik motornega vozila kolesarja ne sme prehiteti, če smerno vozišče za vozila iz nasprotne smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za varno prehitevanje.

Prometna nesreča s kolesarjem, ki je kršil cestnoprometne predpise

Glede na zapisano se nam postavlja zanimivo vprašanje, kako je z odgovornostjo voznikov motornih vozil, če pride do trka s kolesarjem, ki je kršil cestnoprometne predpise - ki je denimo cesto prečkal na napačni strani?

Odgovor na to vprašanje ni povsem enoznačen, saj je tudi sodna praksa na tem področju precej različna. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi VSL0064840 dne 8.9.2015 v zvezi s tem izdalo zanimivo sodbo, v kateri je med drugim izreklo, da je v primeru, če pride do prometne nesreče, v kateri sta udeležena avtomobilist in kolesar, odškodninska odgovornost prvega objektivna, to pa zato, ker upravlja z nevarno stvarjo (z avtomobilom). To pomeni, da se njegovo ravnanje ne presoja v skladu s standardom običajno skrbnega človeka, ampak v skladu s strožjim standardom posebej skrbnega človeka.

In kaj to konkretno pomeni? To pomeni to, da se bomo lahko avtomobilisti pri trku s kolesarjem, ki je cesto prečkal na napačni strani, razbremenili naše odgovornosti le, če bo sodišče ugotovilo, da je do trka prišlo izključno zaradi dejanja kolesarja, ki ga nismo mogli niti pričakovati, niti se njegovim posledicam izogniti. To pomeni, da bomo morali mi voziti stoodstotno v skladu s pravili (če bi se izkazalo, da bi vozili le malo hitreje, kot je to predpisano, bi bili že v težavah), pa tudi, če bi vozili povsem pravilno, bi morali verjetno dokazati tudi to, da je bilo kolesarjevo prečkanje ceste za nas povsem nenadno, nepričakovano. Vse to zaradi tega, ker smo kot avtomobilisti zavezani k posebni skrbnosti, medtem, ko za kolesarje to ne velja. Ali pa je to tudi obenem tudi pravično, pa je seveda že drugo vprašanje …

Mag. Boštjan J. Turk