1987
+386 1 530 53 53
Družinsko kolesarjenje je vse bolj priljubljena oblika športne rekreacije. A najprej je treba izlet načrtovati; vedeti moramo, kje se bomo vozili in kako bomo prišli do izhodiščne točke. Z našimi predlogi in nasveti vas čaka nekaj nepozabnih doživetij.
Vsem kolesarskim družinam najprej svetujemo, da najprej prekolesarijo bližnjo okolico. Šele, ko si naberete nekaj izkušenj, načrtujte in se odpravite še kam drugam. Videli boste, da bo to kmalu postala verjetno najbolj priljubljena oblika skupnega preživljanja prostega časa.
Pozor pri prtljažnikih
Če smo se odločili, da bomo šli na kolesarjenje kam dlje od doma, je treba poskrbeti za varen transport koles do izhodiščne točke. Načinov prevoza koles v ali na avtomobilu je več vrst; najpogostejši so še vedno strešni prtljažniki, čeprav jim tisti “za na kljuko” že tesno sledijo. Vse bolj praktični so, ker so avtomobili pač vedno večji, višji in širši in je zato stegovanje čez streho z vsakim modelom avta težje. Tudi odpiranje prtljažnih vrat je omogočeno, kajti prtljažniki se zlahka umaknejo s kolesi vred, ne da bi morali vse skupaj sneti z vlečne kljuke.
Priporočamo take prtljažnike za kolesa, v katere se vpne celo kolo, in ne takšnih, pri katerih se na primer sname prvi obročnik. Saj veste, zakaj: ker je v tem primeru prtljažni prostor poln obročnikov. Na strešni prtljažnik boste lažje zložili kolesa, če bo prvo kolo obrnjeno s krmilom v smeri vožnje, drugo nazaj in spet tretje naprej ter četrto nazaj. Vedno kupujte prtljažnike, ki so narejeni za vaše vozilo in se lahko zaklenejo. To ne velja zgolj zaradi zaščite pred krajo, temveč predvsem zaradi tega, da se nosilci med vožnjo ne bodo odprli in bo tako vožnja varnejša.
Pri strešnih prtljažnikih je največkrat glavna ovira višina. Manjši namreč težje pripnejo kolesa, a se da to zagato rešiti zelo elegantno. Zložljiva pručka, ki je vedno v prtljažnem prostoru, je nujni del kolesarske opreme, kajti plezanje po pragovih avtomobila vas bo spravljalo ob živce. Bodite skrajno pozorni na višino vozila s kolesi vred. Ko so kolesa na strehi, ne smejo imeti dodatne opreme, kot so bidoni, otroški sedeži ali števci, da med potjo kaj ne odpade s koles in ne povzroči nesreče.
.jpg?1622707441344)
V avto dajte še nekaj kolesarskega orodja, ker doma skoraj vedno pozabimo kaj priviti ali nastaviti. Ker imajo otroška kolesa drugačno dimenzijo plaščev kot tista, ki jih vozijo odrasli, preverite dimenzije in se oskrbite z ustreznimi rezervnimi zračnicami, pripadajočim orodjem za prvo pomoč ter seveda s tlačilko.
Kam s kolesom?
Preden se z družino odpravite na kolesarjenje, upoštevajte nekaj osnovnih nasvetov, da se lep dan ne bi spremenil v pravo družinsko moro:
- Tako otroška kot starševska kolesa morajo biti tehnično brezhibna. Nasvet: pred prvim izletom naj specializirani serviser koles pregleda in, če je treba, popravi vsa vaša kolesa.
- Zračnica poči, ko to najmanj pričakujemo. Nasvet: vsak serviser vam bo priporočil, kakšno orodje morate imeti vedno s seboj.
- Žeja in lakota na kolesu prej presenetita. Nasvet: eden od staršev naj vzame nahrbtnik ali kolesarsko torbo, v kateri naj bo dodatna pijača in kaj za pod zob.
- Čelada je danes obvezna tako za otroke kot starše. Nasvet: starši bodite pozorni, kako si otrok povezne čelado. Čelada mora biti na otrokovi glavi nemoteča, varno in ravno prav tesno pripeta.
- Slovenija že ima kolesarske steze, zato prekolesarite najprej te. Nasvet: na kolesarskih stezah, kjer ni avtomobilov, boste pridobili “družinske” izkušnje, ki jih boste lažje potem uporabili na drugih poteh, kjer se avtomobilom ne boste mogli izogniti.
- Dan pred odhodom dobro preverite vremensko napoved. Nasvet: v poletnem času se vreme hitro spreminja. Tudi močno sonce je lahko zelo moteče.
Bohinjska kolesarska pot
| Izhodiščna točka: Bohinjska Bistrica (na stezo lahko zavijete desno nekaj sto metrov od Petrolove bencinske črpalke. Drugi vstop je na poti med Bistrico in Brodom, na desni strani). |
| Dolžina: 15 km, višinska razlika 150 m, v celoti asfaltirana. |
| Ne spreglejte: čudovite okolice ne morete spregledati, steza je opremljena z ličnimi lesenimi postojankami, zavetišči pred dežjem ali zgolj za počitek, ob stezi boste naleteli tudi na izvirno bohinjsko vodo. Prečkali boste idilične bohinjske vasi. |
| Najboljši čas za izlet: V poletnem času Bohinj postane hladni obkladek, ki pomaga zdržati neznosne mestne, betonske vročine. |
Kranjskogorska kolesarska železnica
| Izhodiščna točka: Mojstrana, lahko tudi Jesenice (sledite modri tabli D - 2). |
| Dolžina: 12 km iz Mojstrane do Kranjske gore, vendar se steza konča 15 km naprej v Italiji v Trbižu. |
| Ne spreglejte: steza je speljana po bivši železniški progi, zato je toliko bolj zanimiva. Pot se do Kranjske Gore sicer rahlo vzpenja, vendar otroci zaradi zanimivosti poti tega ne bodo niti opazili. Če boste nadaljevali proti Trbižu, ne spreglejte bikeparka v Kranjski Gori, Mangrtskih oziroma Belopeških jezer, čudovitih Zelencev, vasi Rateče in seveda Trbiža, ki so ga nekoč zelo oblegali slovenski kupci kavbojk in usnjenih jaken. |
| Najboljši čas za izlet: v poletnem času. Pot je v večini speljana skozi senčno obrobje gozdov. |
Kolesarjenje 500 metrov pod zemljo
Če to ne bo zanimivo za vaše otroke, potem jih boste težko prepričali za kako drugo turo.
Uporaba čelade in naglavne svetilke je obvezna oprema, ki si jo boste lahko izposodili in je všteta v ceno avanture. Pod zemljo je stalna temperatura 10 stopinj Celzija, zato priporočajo dolge hlače, oblačila z dolgimi rokavi, vetrovke in kolesarske rokavice - ne glede na letni čas.
| Izhodišče: Rudarski muzej v Mežici, kjer se morate dogovoriti z vodnikom, ki vas bo peljal do vhoda v jamo. Izhod iz jame je v drugi dolini. Od tam boste po cesti kolesarili nazaj do Rudarskega muzeja na Glančniku, kjer boste oddali izposojeno opremo, oprali kolesa in si ogledali številne muzejske zbirke. Za dogodivščino s kolesi v podzemlju potrebujete najmanj dve uri časa. Pozimi in ob slabem vremenu lahko organizirajo prevoz za kolesarje in kolesa tudi od izhoda iz rudnika. |
| Dolžina: 5,5 km, primerna tudi za otroke do deset let. |
| Izlet je plačljiv po osebi, lahko si izposodite tudi kolesa. V ceno je vključeno vodenje, prevoz do vhoda v jamo, izposoja svetilke in čelade ter ogled muzeja na Glančniku. |
Goriška brda
| Izhodiščna točka: grad Dobrovo. Avto parkirajte ob gradu Dobrovo. Nadaljujte v smeri Medane, čez Ceglo in Vipolže do Šmartna. Vredna ogleda je tudi vas Biljana. Kamorkoli boste zavili, v katerokoli vas, bo primerljivo z italijansko Toskano. Osnovni krog, ki je skoraj nujen za vsakega kolesarja, poteka na relaciji: Dobrovo - Zali Breg - Šmartno - Gonjače - Kojsko - Hum - Cerovo - Vipolže - Ceglo –Medana - Dobrovo. |
| Dolžina: 20 km, višinska razlika: 300 m. |
| Posebnosti: Goriška Brda so zelo hribovita, zato zahtevajo malce boljšo pripravljenost. Zaradi ozkih cest niso najprimernejša za družinsko kolesarjenje, prej za kolesarjenje v dvoje. Ceste so v celoti asfaltirane, promet ni gost. Goriška Brda so najlepša ob koncu maja in začetku junija, ko zorijo češnje. Njim v čast je vsak prvi vikend v juniju Praznik češenj, največji vsakoletni praznik v Brdih. V jesenskem času si je nujno treba ogledati prepolne brajde in kakijeve nasade … |
| Najboljši čas za izlet: april, maj, september, oktober |
Moravske Toplice
| Izhodiščna točka: Moravske Toplice. Iz Moravskih Toplic vodi kolesarska steza proti Tešanovcem in Bogojini. Pot nadaljujte proti Filovcem. Skozi gozd se po rahlem vzponu in hitrem spustu pripeljete do vasi Bukovnica. Pot se nadaljuje proti Motvarjevcem in nato naprej prek Pordašincev v Prosenjakovce. Tu se lahko odločite za krajšo pot med vinogradi in sadovnjaki skozi Selo in Vučjo Gomilo nazaj proti Moravskim Toplicam, lahko pa izberete daljšo pot skozi Berkovce, Ivanjševce, Ratkovce, Kančevce, Ivanovce, Sebeborce in Martjance do Moravskih Toplic. |
| Dolžina: 45 km, višinska razlika: 300 m. |
| Posebnosti: krajša pot pelje med vinogradi v neposredni bližini Moravskih Toplic, kjer lahko v vinotočih, vinskih kleteh in na turističnih kmetijah poskusite domače dobrote in vina. Primerno tudi za družinsko kolesarjenje, kopanje v toplicah je obvezno. Zlasti otroci bodo prišli na svoj račun, saj imajo Terme 3000 ene najbolj zanimivih vodnih igral v državi. Najvišji vrh na Goričkem sega nad morje le 418 metrov, pa vendar ponuja pogled na Gradiščansko, Porabje in stražno krajino na Madžarskem, torej na narodni park Goričko-Raab-Őrség. Prostor trideželnega parka je bil zmeraj stičišče kultur in narodov. |
| Najboljši čas izleta: pomlad, zgodnje poletje, jesen. |
Morska
| Izhodiščna točka: pred Strunjanom. Avto parkirajte ob vstopu v Strunjan. S kolesom se odpravite v smeri Portoroža, vendar ne po glavni cesti ali čez Pacug, temveč čez predor Valeta. Predor bo še posebej zanimiv otrokom. Če boste kolesarili v poletnih mesecih, bo ta del poti pravi ščit pred visokimi temperaturami. Izhod iz predora je že v Portorožu. Spustite se čisto do obale in čez Lucijo nadaljujte mimo portoroške marine. Naš cilj je Sečovlje in portoroško letališče. Do tja pelje kolesarska pot, makadam je zelo lepo urejen, klancev ni, le vročina je lahko moteča. Ko si na letališču opomorete, se lahko vrnete po isti poti, lahko pa v Portorožu nadaljujete proti Bernardinu in po klancu navzgor proti Piranu. Na vrhu klanca se ne spustite v Piran, ampak greste desno proti Strunjanu, kjer bo kmalu sledil zgolj spust. Na tej poti se lahko priključite tudi Parenzani, Porečanki, eni od najlepših poti, ki pelje po nekdanji železniški progi med Trstom in Porečom. |
| Dolžina: 30 km, višinska razlika 250 m. |
| Posebnosti: V poletnih mesecih velja zelo paziti na promet - razen v predoru, kjer je promet za avtomobile prepovedan. Slovenska Istra je zimski raj za vrhunske in resnejše rekreativne kolesarje, saj jih je celo zimo videvati na cestah. V poletnem času se kolesarjenju zaradi visoke vročine izogibajte, zato pa toliko večkrat pojdite tja v spomladanskem in jesenskem času. Verjetno ni treba omenjati njihove malvazije, praznika refoška, solinarskega praznika, festivala špargljev, praznika oljk, vina in rib, ribiškega praznika … |
| Najboljši čas izleta: pomlad, jesen |
S pokvarjenim kolesom ne pridemo daleč
No, imamo prtljažnik in znamo vpeti kolesa! Pa smo vešči tudi lažjih popravil, če morebiti pride do okvare? Če nismo, potem je bolje, da se z avtom ne odpeljemo nikamor ter kolesarske izlete začnemo in končamo kar doma. Kaj hitro se vam lahko namreč zgodi, da boste kolesarili tam, kjer boste težko dobili pomoč. No, zdaj je na voljo AMZS, zato preverite, če ste njihov član. Pred vsakim izletom morate preveriti tudi, če so kolesa v brezhibnem stanju, kajti ko boste nekje na izhodiščni točki načrtovanega izleta, kolesarskega servisa najverjetneje ne bo v bližini. Enako je z avtomobilom, vendar nam tega ni treba posebej poudarjati, kajne? Tako kot tega ne, da ne pozabite na čelado.
