Tudi letos bodo prve dni septembra zaznamovale številne akcije in prireditve v okolici šol, kjer bodo različni deležniki prometne varnosti opozarjali voznike na začetek šolskega leta in vrnitev otrok na ceste, pločnike in parkirišča v okolici šol in vrtcev. Vsaka takšna akcija je dobrodošla, koristna in učinkovita – v zadnjem desetletju ali dveh je prav zavedanje voznikov o prisotnosti otrok na cestah pripomoglo k občutnemu zmanjšanju žrtev prometnih nesreč med najbolj ranljivimi udeleženci. A pri Avto-moto zvezi Slovenije smo naredili še korak naprej – v AMZS center varne vožnje Vransko smo povabili voznike šolskih kombijev, jim omogočili udeležbo na skrbno prilagojenem tečaju varne vožnje in jih skozi vajo naučili pravilno obvoziti prometne pasti, s katerimi se spopadajo vsako jutro in vsak popoldan, ko v šolo ali domov razvažajo otroke.
Glede na zanimanje, odmev in branost testov otroških varnostnih sedežev, ki jih redno objavljamo v Motoreviji, lahko s precejšno gotovostjo zapišemo, da se slovenski starši zavedajo pomembnosti zaščite otrok med vožnjo z avtom. Odgovorni starši pač vedo, da morajo otroci sedeti v otroških varnostnih sedežih, upamo pa tudi zapisati, da starši zavestno vozijo za odtenek bolj previdno, ko imajo v avtu svoje otroke.
V nekaterih šolah morajo za prevoz skrbeti sami
A ne prihajajo vsi slovenski otroci v šolo v avtih svojih staršev; po lanski raziskavi AMZS o varnostni otrok na šolskih poteh (o raziskavi na kratko pišemo v okvirju na teh straneh), se z avtom staršev v šolo pripelje 32 odstotkov slovenskih otrok – 20 odstotkov otrok pa v šolo prihaja s šolskim avtobusom ali kombijem. V večjih urbanih središčih oziroma mestih za šolski prevoz pogosto skrbijo specializirana podjetja oziroma ponudniki prevozov, v marsikaterem šolskem okolišu pa se morajo šole pri organizaciji prevozov pogosto znajti same. Nekatere šole prevoz otrok iz bolj oddaljenih zaselkov brez drugih možnosti za prevoz rešujejo z lastnimi kombiji in lastnim osebjem; nič nenavadnega ni, če otroke zjutraj po zaselkih s šolskim kombijem pobere kar hišnik ali nekdo drug iz delovnega kolektiva šole. Šol, ki se morajo za prevoz otrok v šolo in nazaj domov znajti same, je v Sloveniji 50 – večina teh šol je na podeželju.
Nepravično bi bilo kar povprek dvomiti v vozniške sposobnosti ali izkušnje takšnih voznikov, a dodatna vaja, pridobivanje znanja in nabiranje izkušenj ni škodilo še nikomur, še zlasti ne pri vožnji avtomobila. Prav zato je AMZS na Vransko povabil voznike šolskih kombijev; izkušeni inštruktorji so jim pripravili poseben program treninga varne vožnje. Na njem so se vozniki šolskih kombijev na predavanju spoznali s fizikalnimi lastnostmi kombiniranih vozil in zakonitostmi varne vožnje, pri vajah na poligonu pa so se naučili pravilnega ravnanja in odzivanja na številne nevarnosti, v katerih se lahko znajdejo na cesti.
Naključni šoferji
Vabilu na brezplačni tečaj varne vožnje se je odzvalo pet slovenskih šol z vseh koncev Slovenije; te so na Vransko poslale osem svojih voznikov (v nekaterih šolah otroke prevažata po dva šoferja).
Noben od osmih udeležencev tečaja varne vožnje ni profesionalni voznik, saj so na šolah praviloma zaposleni na drugih delovnih mestih. Vsi imajo seveda ustrezna dovoljenja in pooblastila za prevoz šolskih otrok, a od pooblastila do kvalifikacije profesionalnega voznika je vendarle velik razkorak. Tudi zato so bili udeleženci tečaja izjemno veseli – noben od udeležencev se namreč doslej še ni udeležil nobenega tečaja varne vožnje, tudi z osebnim avtom ne.
Preden so šoferji šolskih kombijev sedli v učilnico in se podali na poligon, so nam v pogovoru predstavili nekaj težav in izzivov, s katerimi se morajo spopadati pri prevozu otrok. Večina šolskih šoferjev je priznala, da je prevoz otrok zanje precej naporen, saj morajo prevozne naloge opravljati kot dodatno delo ob svojih siceršnjih zadolžitvah. Nič nenavadnega ni, da šolski hišnik cel dan kosi travo ob šoli, nato pa popoldan sede v kombi in razvozi otroke po okoliških zaselkih. O plačilu za dodatno delo – in veliko odgovornost – šolski šoferji sploh niso hoteli govoriti … Na naše vprašanje, kako skrbijo za varnost otrok med prevozi, so brez izjeme potrdili, da morajo biti otroci v njihovih kombijih vselej pripeti z varnostnim pasom. Za otroke, manjše od 150 cm, imajo v šolskih kombijih pripravljene preproste otroške sedeže jahače. Med predavanji na tečaju varne vožnje so sicer izvedeli, da jahači brez naslona ne ponujajo popolne zaščite otrok ob trkih (še zlasti ne pri bočnih trkih), a druge rešitve ne vidijo. Vodstvo posameznih šol šolske kombije pač opremi z jahači in ne s kakovostnejšimi otroškimi sedeži, pa že z jahači imajo vozniki veliko dela: v šolskih kombijih namreč prevažajo otroke sila različnih starostnih skupin (in velikosti), zato morajo jahače pogosto pospravljati v prtljažnike ali jih znova nameščati na sedeže in klopi kombijev. So pa vsi po vrsti zatrdili, da vselej strogo vztrajajo pri pripenjanju z varnostnim pasom – dokler niso vsi otroci pravilno pripeti z varnostnim pasom, šofer pač ne odpelje naprej.
Zanimiv pogovor s šolskimi šoferji je odkril še nekaj drugih težav, ki jih šoferji, starši ali otroci v večjih urbanih središčih ne poznajo – slabe lokalne ceste. Kar nekaj šoferjev nam je potožilo, da se morajo na svojih “šolskih progah” spopadati s preozkimi in zelo slabimi cestami, na katerih se komaj lahko srečata dva avtomobila. Še huje je seveda pozimi, ko so ceste slabo očiščene.
Vozniki šolskih kombijev so potožili tudi nad starši, ki pri vodstvu šol pogosto zahtevajo, da šolski kombi pobere njihovega otroka kar pred domačo hišo – to seveda precej podaljša pot v šolo. Večina šol ima zato natančno določene “postaje”, na katerih šolski kombi pobira šolarje. Šoferji so se pritožili tudi nad nepraktično napisanim pravilnikom o prevozih otrok; v njem je na primer določilo, da mora imeti šolski kombi izobešeno posebno obvestilno tablo o prevozu otrok, a obešena mora biti le takrat, ko so v kombiju otroci. Če je ta prazen – ko iz njega izstopi zadnji otrok – morajo šoferji tablo odstraniti, sicer jih policisti kaznujejo.
Prilagojen tečaj varne vožnje – s poudarkom na varnosti potnikov
Vožnja kombiniranega vozila oziroma kombija za prevoz potnikov je v osnovi enaka vožnji osebnega avtomobila, a nekaj razlik vseeno obstaja.
Višje težišče, večja masa, slabše sposobnosti zaviranja in malce drugačne vozne lastnosti zahtevajo tudi malce drugačne reakcije voznika, ko se znajde v nevarni prometni situaciji. Te so udeleženci tečaja lahko preskusili na namenskih površinah poligona na Vranskem; naučili so se zavirati s polno močjo, se izogibati oviram na cesti in pravočasno prepoznati ter se odzvati na podkrmarjenje in prekrmarjenje svojega kombija.
A enako pomembni kot vozniške vaje so bili tudi strokovni nasveti o pravilnem pripenjanju otrok z varnostnim pasom, o pravilni uporabi otroških sedežev in pravilnem ter varnem zavarovanju prtljage in tovora v kombiju.
Udeleženci tečaja za voznike šolskega kombija so brez izjeme vozniki z veliko izkušnjami, a po opravljenem tečaju varne vožnje so vsi po vrsti zatrdili: takšnega tečaja bi se morali udeležiti vsi šoferji šolskih kombijev!
Vseh 365 dni, ne le 1. septembra: nasveti za večjo varnost otrok na šolskih poteh
Z začetkom novega šolskega leta se končuje obdobje brezskrbnih počitnic, ko smo vozniki že pozabili, da bodo odslej vsak dan na cestah oziroma ob cestah znova prisotni tudi otroci. Gre za mlade, razposajene, vesele, nepredvidljive in nepazljive udeležence v prometu, ki spadajo v skupino najbolj ranljivih, izpostavljenih in najšibkejših udeležencev v prometu. Po brezskrbnem obdobju počitnic se morajo ponovno navaditi tudi ravnanja na njihovi vsakodnevni poti v šolo in nazaj.
Na ponovno prisotnost otrok na cestah se moramo seveda navaditi tudi vozniki. Če smo poleti mimo praznih pločnikov, avtobusnih postaj in parkirišč v okolici šol in vrtcev vozili brezskrbno, moramo biti zdaj pripravljeni na otroke in na njihovo nepredvidljivost. Morda je omejitev hitrosti na cesti mimo domače šole res le 50 km/h, a med šolskim letom je lahko tudi to prehitro: opazujmo okolico, vozimo počasi in pričakujmo nepredvidljivo ravnanje otrok.
Če svoje otroke sami vozimo v šolo, poskrbimo, da ti sedijo v ustreznem (in kakovostnem) otroškem varnostnem sedežu, in vztrajajmo, da se sami pripnejo z varnostnim pasom. Starši smo najboljši zgled svojim otrokom, zato se v avtu vedno pripenjajmo tudi starši!
Ne pozabimo, da šolsko leto ne traja le prve dni septembra, pač pa celo šolsko leto – vse do junija prihodnje leto. Otroci bodo hodili v šolo tudi po prvih šolskih dneh, ko se s prometnih površin ob šoli umaknejo policisti …
Naj bodo otroci vidni: odsevni paketek za otroke v poslovnih enotah AMZS
V Motoreviji smo že večkrat pisali, kako pomembno je, da vozniki opazimo otroke ob cesti – še zlasti v temačnih jesenskih in zimskih dneh in večerih. Svetla oblačila veliko pripomorejo k dobri vidnosti, še učinkovitejši pa so posebni odsevni elementi. V ličen paket zbrane odsevne elemente lahko zdaj starši in skrbniki kupijo v vseh poslovnih enotah AMZS. Odsevni paket za otroke vsebuje nahrbtnik z odsevnimi trakovi (dimenzija 45 x 34 cm), odsevne nalepke za polepitev kolesa, skiroja, čelade in drugih otroških predmetov, obesek v obliki varnostnega jopiča, rumeno rutico z odsevnimi trakovi in odsevni trak za roko ali nogo.
Za odsevni paket je treba odšteti 14,99 evra, člani AMZS pa ga dobijo za tri evre ceneje.
Maskoti AMZS Anja in Zdravko bosta v devetih slovenskih krajih opozarjali na začetek šolskega leta
Tudi letos bo AMZS v sodelovanju z avto-moto društvi in policijo v dneh pred začetkom šolskega leta opozarjali da se otroci vračajo na šolske poti. V Dravogradu, Hočah, Izlakah, Kopru, Lukovici, Markovcih, Piranu, Slovenski Bistrici in Šenčurju bosta maskoti AMZS Anja in Zdravko na prehodih za pešce ob šolah voznike opozarjali, čez koliko dni se otroci vračajo v šolo. 1. septembra, ko se bo začelo novo šolsko leto, pa bosta s sloganom “Še 365 dni” poudarili, da imajo otroci pravico do prometne varnosti vse dni v letu, ne le prvih nekaj dni ob začetku pouka.