Križanci in cestni terenci so že nekaj let zmagovalci prodajnih avtomobilskih statistik; na račun klasičnih avtomobilskih zasnov pridobivajo tržni delež in osvajajo kupce. Ali ponujajo več kot klasični avtomobili? S čim prepričajo kupce, da svojega karavana zamenjajo za cestnega terenca?
Tudi Slovenci imamo radi cestne terence in križance. Lani smo jih - povzeto po ne prav natančni statistiki Sekcije za osebna motorna vozila ADS pri Trgovinski zbornici - pokupili 26.661, kar je približno 3500 več kot leto poprej. S tem so cestni terenci in križanci tudi pridobili tržni delež na račun avtomobilov bolj klasičnih zasnov in oblik.
Podobni, a drugačni
Zakaj so cestni terenci in križanci tako priljubljeni ter v čem se razlikujejo od klasičnih avtomobilskih zasnov in oblik? Za primerjavo smo vzeli dva para avtomobilov, pri katerih si avtomobila v paru delita tehnično osnovo in kar nekaj drugih lastnosti. Tako smo nasproti postavili renaulta clia in capturja ter karavanskega renaulta talismana in koleosa. Tako clio kot captur sta postavljena na enako (prilagodljivo) platformo in sta na voljo z zelo podobno tehniko ter enakimi motorji. Pri talismanu in koleosu je nekaj več razlik pri izbiri motorjev, a tudi ta avta sta narejena na enaki platformi in ponujata podobno prostorsko izkušnjo. Zastavili smo si torej vprašanje: zakaj bi raje izbrali capturja kot clia in zakaj bi raje kupili koleosa kot talismana?
Racionalnost ali psihologija?
Nakupnih odločitev v avtomobilskem svetu se ne da pojasniti le s številkami in meritvami; te sicer marsikomu pomagajo pri odločitvi, a pogosto več štejejo povsem osebni razlogi, okusi, vtisi ali priporočila. Tudi zato je na cestah toliko različnih avtomobilov. A če že moramo izluščiti nekaj glavnih razlogov, da se kupci vse bolj odločajo za cestne terence in križance, jih lahko strnemo v nekaj točk:
- cestni terenci in križanci so zaradi višjih karoserij in kombilimuzinskih oblik praviloma prostorni in uporabni avtomobili, kar je kupcem vsekakor všeč,
- zaradi višje karoserije omogočajo pokončnejše in višje sedenje ter boljšo vidljivost iz avta,
višja karoserija omogoča višjo odprtino vrat in je zato sedanje v avto lažje in udobnejše,
- med bolj psihološke razloge za nakup tovrstnih avtov lahko uvrstimo občutek varnosti, ki ga omogoča višji in večji avto, občutek samozavesti, ki ga povzroča višje sedenje in pa morda tudi pustolovski oziroma robustnejši značaj takšnih avtomobilov.
Nekaj teh dejavnikov je povsem izmerljivih in jih ponujamo na vpogled v obeh tabelah v tem članku, ostali pa so bolj plod človeške domišljije in psihe, ki pa imata v tržnem svetu zelo pomembno vlogo; bodite pozorni, kako avtomobilski izdelovalci v svojih oglasih poudarjajo “svobodo”, “izbiro”, “brezskrbnost”, “samozavest” in podobna gesla, s katerimi opisujejo svoje cestne terence in križance.
Privlačno udobje
A če so nekatere tržne krilatice privlečene za lase, pa imajo nekatere tehnične lastnosti cestnih terencev in križancev izmerljive prednosti v primerjavi s klasičnimi avtomobili. Vozniki, ki so že nekoliko v letih in so gibalno manj sposobni od mlajših voznikov, vsekakor cenijo udobnejše vstopanje in izstopanje iz avta; če težko sklonite glavo, je v cestnega terenca z večjo razdaljo med robom sedeža in gornjim robom okvira vrat veliko lažje sesti kot v nižjo karoserijo limuzine ali kupeja. To je tudi eden od razlogov, zakaj so takšni avtomobili tako priljubljeni pri starejših voznikih.
Izmerljive razlike
Cestno-terenski trend pa ni povsod sprejet z odobravanjem. V javnosti vsake toliko časa prostor dobi kakšna pobuda ali akcija, ki je uperjena proti cestnim terencem. Nekateri poudarjajo, da so cestni terenci preveliki, pretežki in da zasedajo preveč dragocenega prostora, spet drugi razlagajo, da niso varni in da porabijo preveč goriva. Nekatere pobude zahtevajo celo, da se prepove njihova uporaba in da se jih izžene iz mest. Ti najbolj grozni “grehi” cestnih terencev in križancev so seveda izmišljeni, a nekaj razlik med njimi in običajnimi avtomobili vseeno velja omeniti:
- v primerjavi s primerljivimi klasičnimi avtomobili so cestni terenci in križanci res težji - captur je od clia težji za 177 kilogramov, koleos pa od karavanskega talismana za 102 kilograma,
- zaradi večjega karoserijskega preseka imajo cestni terenci večji količnik zračnega upora,
- zaradi mase in zračnega upora cestni terenec porabi več goriva od primerljivega klasičnega avtomobila, še zlasti, če je cestni terenec opremljen tudi s štirikolesnim pogonom - razlike sežejo od 10 do 20 odstotkov,
- cestni terenci niso nič manj, a tudi nič bolj varni od klasičnih avtomobilov - dokaz so rezultati na preskusnih trkih Euro NCAP,
- cestni terenci so v primerjavi s primerljivimi klasičnimi avtomobili dražji - razlike lahko segajo od 1000 pa do 4000 evrov ali še več.
Prednosti in pomanjkljivosti - tako kot pri vseh avtih
Cestni terenci in križanci imajo svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti - tako kot vse vrste in oblike avtomobilov. Izganjati cestne terence s cest pa je seveda neumno in nesmotrno; zaradi tehničnega napredka je vsak cestni terenec varnejši in gospodarnejši od 10 ali več let starega avtomobila, s katerim se kupec novega avta pripelje do prodajnega salona. Ne pozabimo, slovenski vozni park je starejši od 10 let …
Foto: razlike opazne že na oko
Vaše mnenje
Cestni terenec ali križanec?
Natančna razdelitev avtomobilskih zasnov in oblik v jasno ločene avtomobilske predalčke, razrede in podrazrede sicer postaja vse težje, saj med njimi ni jasnih ločnic. V tem članku posplošeno govorimo o cestnih terencih in križancih, a mnogokrat ni povsem jasno, če je oznaka prava in pravilna. Tudi avtomobilski izdelovalci oziroma trgovci te oznake - najraje v tuji obliki “SUV” (sport utility vehicle) in “crossover” - na svoje avtomobile lepijo po svojih pravilih; zaradi trendov in prodajnih zvijač pogosto zelo liberalno. Celo v uredništvu Motorevije se ne moremo povsem zediniti, kateri avto si zasluži oznako cestni terenec in kateri križanec. Ena od možnih utemeljitev ima tako tehnične kot oblikovne argumente: cestni terenec je avto z bolj ali manj izraženo terensko obliko karoserije in možnostjo vgradnje štirikolesnega pogona, medtem ko križanci s prav tako bolj ali manj izraženo “terensko” obliko karoserije štirikolesnega pogona ne ponujajo. Če to ponazorimo s konkretnim primerom: renault captur, ki ga omenjamo v tem članku, je kljub terenskemu videzu križanec - nima namreč štirikolesnega pogona. Na drugi strani pa je renault koleos, ki je videti podobno pustolovsko-terenske oblike kot (manjši) captur, a ima možnost izbire različice s štirikolesnim pogonom, cestni terenec. |