Lovilec pogledov

Toyota je na živahen trg kompaktnih križancev vstopila z zamudo, a zato s toliko večjimi ambicijami. C-HR, kupejevski križanec, ponuja futuristično obliko in Toyotino hibridno filozofijo. Se lahko takšen avto “prime” tudi pri nas?

Odgovor na to vprašanje bo podala prodajna statistika, a če sodimo po zanimanju naključnih opazovalcev, avte očitno res kupujemo (predvsem) z očmi. C-HR precej izstopa iz razrednega povprečja; krasijo ga kupejevska oblika, kompleksne geometrične površine, robusten videz in nekaj zanimivih podrobnosti.

Povsem očitno je, da so pri Toyoti postavili obliko pred funkcionalnost; potnika (ali trije) zadaj na primer sedijo v črni luknji z ozkimi linami namesto oken, kupejevski zadek pa je kriv za zelo slabo vidljivost nazaj. Kamere in tipala za vzvratno vožnjo so nujen dodatek.

C-HR v dolžino meri 436 cm, a v potniški kabini se zdi avto krajši. V resnici pa gre bolj za občutke kot za mere; na zadnjo klop je zaradi ozkih zadnjih vrat malce nerodno sedati, a prostora za kolena je – ko enkrat sedite na zadnji klopi – več, kot je videti od zunaj. Podobno je s 377-litrskim prtljažnikom, ki je zadovoljivo prostoren, a zaradi visokega nakladalnega roba in poševno prirezanega zadnjega stekla omejeno uporaben.

Precej bolje kot potniki zadaj (in morebiten pes v prtljažniku) se bosta počutila voznik in sovoznik, ki bosta udobno sedela na dobrih sedežih. Vozniku bo všeč pregledna armaturna plošča, oba pa bosta odlično videla na velik, iz sredinskega dela armaturne plošče štrleč zaslon multimedijske naprave. Zaslon je lepo viden, informativen in čitljiv – še boljši bi bil, če bi pri Toyoti izboljšali (arhaično) grafiko in izostrili odzivnost.

C-HR ima v tej različici povsem enak hibridni pogonski sklop kot prius. To pomeni kombinacijo 1,8-litrskega bencinskega motorja, električnega motorja in brezstopenjskega menjalnika skupne (sistemske) moči 90 kW. Moči – in predvsem navora – je dovolj za povsem sprejemljive zmogljivosti (11 sekund pospeška do 100 km/h). Kdor se sprijazni z značilnostmi brezstopenjskega menjalnika – dolgotrajnimi (in glasnimi) visokimi vrtljaji pri pospeševanju, ki so za odtenek bolj moteči kot v priusu – bo vesel prijetne in udobne vožnje, pa tudi odlične vodljivosti, odzivnosti in lege na cesti. Pogled od spodaj odkriva čvrsto zasnovo podvozja z večvodilno zadnjo premo, kar se še kako pozna pri vožnji skozi ovinke in na slabi cesti. Hibridni C-HR zmore kratkotrajno voziti zgolj na elektriko, predvsem pa je vzorno gospodaren, če ne preživite veliko časa na avtocestah.

Med našim preskusom smo dosegli povprečje 5,1 l/100 km, kar je bilo v tem razredu doslej mogoče doseči le z varčnim dizlom v nosu. Toyota ima prav: ob tako učinkovitem hibridnem pogonu dizelskega motorja ne rabijo.

C-HR premore večino sodobnih varnostnih in voznih pripomočkov – še zlasti, če posežete po najbogatejšem paketu opreme c-hic. Radarski tempomat, samodejno zaviranje pred oviro, prepoznavanje prometnih znakov in še več je že všteto v ceno, na seznamu doplačil pa ostaja navigacija in lepotni ter prestižni dodatki, kot so usnje na sedežih in še kaj. Za 27.250 evrov torej dobimo bogato opremljen, predvsem pa sodoben in gospodaren hibridni avto. Bo futuristična oblika in trendovski format C-HR dodaten bonbonček ali odločilni dejavnik nakupa? Presodite sami …