Kaktus brez bodic

Skoraj vsi avtomobilski izdelovalci ponujajo svoj majhen avto, le redki pa želijo – in znajo – izstopati iz razrednega povprečja. Med temi je že tretjo generacijo zapored Citroen s svojim C3, ki se tudi v novi podobi trudi biti nekaj posebnega.

V primerjavi s tekmeci C3 pusti zares inovativen vtis, a v njem ni težko videti že videnih potez; z nekaterimi podrobnostmi in velikostnimi ter oblikovnimi razsežnostmi namreč spominja na C4 cactus. Je pa C3 zaradi svoje krajše dolžine (malo pod 4 metri) in z več zaobljenimi podrobnostmi prikupnejši in bolj simpatičen. Pri Citroenu kupcem C3 ponujajo tudi številne možnosti barvnih karoserijskih poudarkov, česar preskusni C3 sicer ni imel, a je s svojo nežno zeleno barvo in črno streho vseeno privlačil poglede. Tako kot C4 cactus se tudi novi C3 malce spogleduje s križanci; ne samo zaradi malce višje karoserije (in opazno visoko zasnovanega prednjega dela), pač pa tudi zaradi “terenskih” plastičnih obrob blatnikov in odbijačev.

Po svoji poti so šli Citroenovi oblikovalci tudi pri ureditvi not-ranjosti. Sicer preproste obrise armaturne plošče so razbili z oglatim in velikim zaslonom multimedijske naprave, trdo in monotono plastiko pa poživili z vložki iz blaga, iz katerega sta sešita široka in foteljasta prednja sedeža. Ta sicer ne ponujata veliko bočnega oprijema, sta pa udobna.

Novi C3 ima 254-centimetrsko medosno razdaljo, kar je devet centimetrov več kot pri predhodniku; prirastek je namenjen predvsem potnikoma spredaj in prostoru v prtljažniku – vanj gre za nadpovprečnih 300 litrov prtljage, je pa nakladalni rob prtljažnika precej visok. Potnika zadaj imata za glave vselej dovolj prostora, za kolena pa precej manj.

Pri tehniki in mehaniki ni toliko prijetnih presenečenj; pri Citroenu ocenjujejo, da je en trivaljni bencinski motor v treh zmogljivostnih različicah dovolj za različne okuse in želje kupcev. Preskusili smo srednjo različico s 60 kW in ročnim petstopenjskim menjalnikom, ki tako na papirju kot v resnici pusti precej skromen vtis. Motor tare slaba odzivnost, ki zahteva odločno nogo na plinu pri speljevanju, pa tudi veliko potrpljenja na klancih ali pri prehitevanjih. Tudi na porabo je treba paziti; ob težki desni nogi (ki je ob skromni zmogljivosti lahko zelo pogosta) avto lahko porabi tudi več kot 8 l/100 km, z nekaj nežnosti pa liter manj.

Kot potovalno udobne lahko označimo vozne lastnosti C3; vzmetenje je udobno, le na ostrih luknjah lahko pogosto slišimo udarec izpod zadnjih koles. Volanski mehanizem je lahkoten (lahko bi bil malo natančnejši), lega na cesti dobra, avto pa okreten.

Seznam sodobnih varnostnih pripomočkov in ostale opreme je dolg, raznolik in – nepopoln. V paketu opreme feel, ki spada v sredino ponudbe, je avto dobro opremljen, a za nekatere dodatke – tudi za parkirna tipala, kamero, ki snema dogajanje pred avtom, za barvne karoserijske vložke ali za že omenjene bočne plastične vložke z mehurčki – je treba doplačati. A najpomembnejše varnostne opreme – na primer sistema za samodejno zaviranje v sili oziroma pred oviro – ni niti na seznamu doplačil, kar Citroenu ni v čast.

Po ceniku je za takšnega C3 treba odšteti natanko 12.000 evrov, kar je zmerna cena za zanimiv, všečen, prostoren in udoben avto. A le če se sprijaznite z neprepričljivim motorjem in pomanjkanjem sodobne varnostne opreme …