Luksuz drugače

Lexus je sedaj na voljo že v četrti generaciji, avto pa v mnogočem odstopa od svojih tradicionalnih nemških tekmecev – tako po izgledu kot po zasnovi in tehniki. Preverili smo kaj zmore RX 450 h.

Lexusa RX na cesti ni mogoče spregledati, saj s svojimi ostrimi potezami, poudarjenimi linijami in neobičajno, izjemno veliko masko navzven pokaže svoje poreklo, hkrati pa poudari svojo velikost. Težko bi rekli, da gre za klasičnega cestnega terenca, prej za neke vrste križanca, saj lexus že s svojimi izgledom in nizko, naprej postavljenim prednjim spojlerjem nekako ne sodi na razdrapan teren. Ima pa avto velika, 20 palčna kolesa, veliko odmaknjenost od tal, tudi sedeži so postavljeni visoko, tako da se v lexusu sedi visoko in ima voznik dober pregled nad dogajanjem na cesti. A kakorkoli je lexus velik avto, je kar okreten.

Svojo velikost lexus poudari tudi v potniški kabini: najprej z veliko armaturno ploščo, ob katero voznik ob vstopanju kaj hitro zadane z nogo, do izjemno velikega zaslona na sredini armaturne plošče, ki je namenjena prikazu slik iz kamer, zemljevidov in potovalnih informacij. A upravljanje ob pomoči ploščice, ki spominja na računalniško miško, je zelo nenatančno in zahteva kar nekaj potrpežljivosti, zato se je njeni uporabi med vožnjo bolje odpovedati.

Prostora na udobnih prednjih sedežih je dovolj, prav tako na zadnji klopi, ki ima električno zložljiv naslon. Prtljažni prostor je dokaj majhen, nizek, rob zadnjega odbijača je postavljen zelo visoko, ker so pod prtljažnikom nameščene baterije.

H ob oznaki 450 namreč pomeni, da ima avto hibridni pogon: osnova je bencinski šestvaljnik, ob njem pa ima avto še dva elektromotorja: enega za pogon prednjih koles, drugega za pogon zadnjih koles, s čimer ima avto štirikolesni pogon. Skupna moč vseh treh motorjev je 230 kW, prenos moči je ob pomoči brezstopenjskega menjalnika. Vozne lastnosti so značilne za hibridne avtomobile: pospeševanje je zvezno, avto ima značilen zvok, zmogljivosti so glede na velikost in maso avtomobila dobre. Upravljanje z volanom je lahkotno, a z zelo malo povratnimi informacijami. Kljub oznaki sport lexus še zdaleč ni kakšen športnik, še zlasti ne na ovinkasti cesti – veliko ljubše so mu avtoceste ali na dolgo razpotegnjeni ovinki. Prav pri voznih lastnostih se najbolj izkaže, da je lexus predvsem namenjen ameriškim kupcem. Sicer voznik lahko izbira štiri vozne programe, kar vpliva na delovanje pogonskega sklopa, podvozja in klimatske naprave, a razlike med programi so majhne. Poraba je zelo odvisna od vrste voženj: na avtocesti hibridni pogon nima posebne prednosti, drugače je pri običajnih in mestnih vožnjah, ko se z energijo ob zaviranju polnijo baterije. Te omogočajo vožnjo le z elektromotorjema, a ne več kot slab kilometer – dovolj, da se potiho odpeljete ali pripeljete, a zna to biti tudi neprijetno, ker pešci niso navajeni tihe vožnje z električnim pogonom. Povprečna poraba na našem preskusu je bila 8,9 litra bencina na 100 km – dobro za šestvaljnik, a brez prednosti pred dizelskimi motorji.

Avto je v najboljšem paketu serijsko opremljen s številnimi asistenčnimi sistemi, tudi z radarskim tempomatom, ki pa kljub samodejnemu menjalniku ne deluje pod hitrostjo 40 km/h, zato je pri mestni vožnji skoraj neuporaben.

Se lexus RX lahko postavi ob bok tekmecem? S ceno vsekakor, saj se povsem približa šestmestni številki, z ugledom le težko.