Matej Žagar zgodovinski zmagovalec VN Finske

Od prve dirke za VN Slovenije, ko je nastopil kot »wild card,« je bilo potrebnih kar 11 let, občasno kot povabljen voznik ter lani in v sezonah 2006 ter 2007 kot stalni voznik SGP serije, da se je sredi Finske zaslišala Prešernova Zdravljica. S tem je končno zaprl usta vsem, ki so ga že videli kot večno drugega, saj je lani kar trikrat že vodil v finalnih vožnjah in potem vedno pristal na drugem mestu: »Enkrat se je moralo končati s tem urokom, a za to je bilo potrebno še trše delo in še večja motivacija ter vdanost temu športu mene, moje ekipe, moje družine in vseh, ki navijajo zame in mi stojijo ob strani,« je po dirki povedal Žagar in takole opisal finalno vožnjo: »Ko sem vozil za Woffindnom sem opazil, da je začel popuščati in voziti nekoliko bolj defenzivno v stilu mirnega zaključka finala, saj sem vmes že mislil, da ga ne bom uspel ujeti, tako sem se mu skozi tri kroge približeval in ko je naredil prvo napako je prišel moj čas, čas za vse slovenske navijače in vse tiste, ki so z menoj verjeli, da je to mogoče.«

Na izredno ozki in tehnično zahtevni progi so bili izredno pomembni starti in tudi ti so za razliko od večine dirk dobro delovali tudi pri Žagarju: »Zadovoljen sem s starti, a še vedno je veliko prostora za izboljšave, saj še vedno niso bili takšni kot je potrebno, no tokrat je bila kombinacija moje tehnične spretnosti, kar naj ne zveni kot samohvala, saj sem to opisoval že po treningu, dobro pripravljenih motorjev in odličnega delovanja ekipe to pravi recept za Zdravljico,« je opisal Žagar, ki pa že gleda naprej: »Upam, da bomo motorje, ki so po dobrem tehničnem nasvetu mojega očeta in izboljšavah nemškega frizerja delovali veliko boljše, še bolj nabrušeni za naslednjo dirko, ko bomo v Pragi na povsem drugačnem stadionu, kot smo bili tokrat, a kljub temu na ovalu, kjer sem že prav tako stal na stopničkah.«

Žagar je dirko začel in končal z zmago. V kvalifikacijskih vožnjah je tako dvakrat skozi cilj pripeljal kot prvi, dvakrat kot drugi in enkrat kot tretji. Polfinale je za Hancockom zaključil na drugem mestu in kot tretji za finale izbral povsem zunanjo pozicijo, ki mu je tokrat prinesla največ sreče. Ko je po častnem krogu in rajanju s svojo ekipo končno le lahko skočil na najvišjo stopničko, se ni obotavljal s petjem Zdravljice in celo dirigiranjem naše himne med presenečenima kolegoma ob njemu. Največje presenečenje pa je sledilo že takoj po tem, ko so vozniki namreč namesto običajnih pokalov, kot nagrade prejeli spominske čelade z očali in napisom njihovega uspeha, čemur je hitro sledila Žagarjeva šala: »No, zdaj bom moral pa hitro spet zmagati, da dobim še pravi pokal za kakšno zmago.«

Žagar si je s tem uspehom tudi pošteno popravil svoje mesto na točkovanju letošnje serije za naslov svetovnega prvaka, ki ima s to dirko za seboj že prvo četrtino, saj je iz dvanajstega mesta skočil na deseto, za osmim, ki že zagotavlja stalno vstopnico v naslednji sezoni, pa ga sedaj ločita dve točki, vozniki pa so toliko izenačeni, da ga tudi od petega mesta ločijo zgolj štiri točke. Prvenstvo je tako še povsem odprto in lahko se nadejamo še mnogo Žagarjevih uspehov. Prva priložnost za to bo že naslednja, četrta dirka, ki bo štela za VN Češke in bo 31. maja na najbolj tradicionalnem prizorišču serije, praškem stadionu Marketa, celo najbližja dirka za vse slovenske navijače Mateja Žagarja. Izostanek VN Slovenije v Krškem ter zemljevid serije brez Italije in Hrvaške sta pač terjala svoj davek. A verjetno bo tudi ta uspeh ponovno vzbudil še več apetitov po novem srečanju najboljših voznikov sveta na naših tleh.