Žagar mukoma do šestih točk, prvenec Kasprzaka

Žagar je svoje vožnje na stadionu, kjer je lani eksplodiral in osvojil drugo mesto na dirki, pričel z vzpodbudnima dvema točkama za drugo mesto v uvodnem nastopu. Izjemno se je boril z Američanom Gregom Hancockom, ki ga je vmes v enem zavoju celo pošteno odrinil in tudi s tem manevrom na koncu le premagal našega voznika. Pogumna in odločna vožnja Žagarja se je zdela dober obet za nadaljevanje dirke, a že naslednji nastop je prinesel ničlo, Matej pa je kljub borbi po slabem startu deloval precej nebogljeno proti preostali konkurenci. Nič bolje ni bilo niti ob tretjem poizkusu, ko je v zavoju vanj trčil Poljak Adrian Miedzinski in dobesedno splezal nanj. Žagar se je na srečo obdržal v sedlu, Miedzinski pa je padel in s tem povzročil ponovni start te vožnje, ki pa ni prinesel veliko, saj Žagar ni iztržil več kot le točko. V naslednjem poizkusu se je ponovno boril za drugo mesto in potegnil asa iz rokava prav v zadnjem zavoju in na ravnini le za las prehitel Avstralca Troya Batchelorja. Pred zadnjim nastopom v rednem delu dirke, ki jo je vmes namakal tudi dež, je to pomenilo, da bi ob spletu pravega razpleta preostalih voženj, lahko z zmago privozil tudi v polfinalne vožnje. Že na startu pa je predenj potegnil Ward in do konca nabral neulovljivo prednost in ko je že izgledalo, da bo Žagar izvlekel vsaj dve točki, ga je na enak način, kot je to uspelo njemu vožnjo pred tem, prehitel Danec Niels Kristian Iversen, ki sicer zaupa enakemu pripravljalcu motorjev kot naš državni prvak. Odločitev je bila tako tesna, da si je glavni sodnik vzel več minut časa za preučevanje fotofiniša, a na koncu se žal ni odločil v korist slovenskih navijačev. To je pomenilo le še enkrat šest točk v Žagarjevem končnem izkupičku. Po dveh od desetih dirk svetovnega prvenstva je trenutno na 12. mestu, kar šest točk oddaljen od skupnega osmega mesta, ki zagotavlja obstanek med najboljšimi tudi v naslednji sezoni.
»Izjemno sem razočaran, dal sem vse od sebe, preizkusil vse finte, več različnih linij, menjal oba motorja, pa nisem bil konkurenčen,« je po dirki povedal Žagar, ki se je še najbolj hudoval nad svojimi motorji: »Očitno je, da je moj nemški frizer motorjev zaspal v konkurenčnem boju z ostalimi in agregati niso na nivoju najvišjih dirk svetovnega prvenstva. Še v ligah ne dosegam točk, ki si jih sam predstavljam, da bi jih moral, da o dirkah za VN sploh ne govorim. Do naslednje dirke za VN Finske imam dva tedna časa, da poizkušam rešiti to težavo, a v speedwayu to ne gre čez noč in vidim, da me čaka trdo delo in verjetno tudi kaj pogajanj, da to uredim.«

Za ilustracijo omenimo le to, da zmagovalcu Kasprzaku, drugouvrščenemu Wardu ter petemu na tej dirki, Avstralcu Chrisu Holderju, za motorje skrbi enak pripravljalec, Britanec Peter Johns, ki je podpisan tudi na motorjih zadnjih dveh svetovnih prvakov.
Kasprzak je s to zmago postal še en od voznikov, ki so vpisani v zgodovino z zmago na dirkah SGP serije, med letošnjimi vozniki tako to manjka le še Žagarju in novincu Batchelorju. 30 letni Kasprzak pa je s tem uspehom vsaj delno polizal rane organizatorjev, ki so morali zreti v le na polovico napolnjen stadion. Delno zaradi dragih vstopnic (najcenejša 45 evrov), verjetno tudi slabega vremena, predvsem pa na račun dejstva, da je manjkal Tomasz Gollob, legenda te dirke, ki je slavil kar šestkrat na tem stadionu, a se je letos odločil, da konča z nastopi v SGP seriji. Tako lahko skoraj zagotovo trdimo, da je bila petnajsta izvedba te dirke tukaj, vsaj za kar nekaj časa tudi zadnja.

Borut Cvetko / mediaspeed.net