Na pobudo Avto-moto zveze Slovenije in Zveze potrošnikov Slovenije, ki je nastala na podlagi članka, objavljenega v letošnji januarski številki AMZS Motorevije, je danes Ministrstvo za kulturo pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenskega jezika. Od vseh tistih, ki tega še niso storili, ministrstvo v dopisu zahteva, naj takoj prevedejo infozabavne, navigacijske in informacijske sisteme v avtomobilih, ki so namenjeni prodaji na slovenskem trgu, v slovenski jezik. Po ugotovitvah Ministrstva za kulturo avtomobilske zastopnike in uvoznike k temu zavezuje Zakon o javni rabi slovenščine, ki v 2. odstavku 20. člena jasno določa:
V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.
Če avto ne zna slovensko, ampak z nami komunicira v tujem jeziku, ki ga ne razumemo, imamo težavo …
Na nedavnem sestanku z Ministrstvom za kulturo so predstavniki Avto-moto zveze Slovenije, Zveze potrošnikov Slovenije in Sindikata Glosa opozorili na to, da uporabniški vmesnik, ki ni preveden v slovenščino, v vsakdanjem življenju predstavlja tveganje za uporabnike, zlasti starejše in tiste, ki tujih jezikov ne razumejo. Ob nekaterih nenadnih opozorilih na zaslonih v avtomobilih lahko celo ogroža varnost in zdravje uporabnikov vozil in drugih udeležencev v prometu, če voznik teh opozoril ne razume in zato ne upošteva. Poleg tega nemožnost izbire slovenskega jezika potrošnikom pogosto preprečuje uporabo določenih funkcionalnosti zaradi tveganja napačne uporabe in jih spravlja v osebne stiske. Hkrati slovenščino v Sloveniji odriva na rob in ne upošteva pravnega reda, čeprav je tudi slovenščina uradni jezik Evropske unije.
Kar nekaj zastopnikov avtomobilskih znamk in uvoznikov se zaveda pomena rabe slovenščine, saj so poskrbeli za slovenski prevod uporabniških vmesnikov, s čimer so močno pripomogli tudi k razvoju slovenskega izrazoslovja (standardizacije) na tem področju. Razvoj umetne inteligence v povezavi z jezikovnimi tehnologijami že v tem trenutku omogoča prevode v različne jezike ob razumnih finančnih vložkih, in tudi slovenščina je v digitalnem okolju precej razvita, tako da majhnost trga ne more biti več izgovor.
Ministrstvo za kulturo zato poziva še preostale zastopnike avtomobilskih znamk, ki jim s tujimi podjetji še ni uspelo skleniti dogovora za prevod infozabavnega, navigacijskega in informacijskega sistema v slovenski jezik, da tudi njihovi avtomobili čim prej spregovorijo slovensko. Od vseh zastopnikov pa pričakujejo, da čim prej poskrbijo tudi za razvoj in rabo govornih pomočnikov oziroma vmesnikov/aplikacij v slovenščini. Ministrstvo za kulturo je avtomobilske zastopnike in uvoznike pozvalo k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine, tako da najkasneje v roku šestih mesecev dosledno poskrbijo za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini – zlasti v novih, kjer je to možno, pa tudi v obstoječih avtomobilih.