Slovenščina v avtomobilih: Zakaj je to pomembno?

Slovenci smo po znanju tujih jezikov med prvo četrtino držav v Evropi; po raziskavi iz leta 2011 skoraj 31 odstotkov Slovencev govori vsaj en tuj jezik, kar je precej nad evropskim povprečjem 20 odstotkov. Kakšno je znanje tujih jezikov med vozniki, ne vemo, a z gotovostjo lahko napišemo, da določen delež voznikov ne razume nobenega drugega jezika kot slovenskega. Zakaj je to pomembno? Ker moramo vozniki sodobne avtomobile upravljati - jim ukazovati, jih nadzirati, spremljati njihovo delovanje in razumeti njihova sporočila. Če avto ne zna slovensko, ampak z nami komunicira v tujem jeziku, ki ga ne razumemo, imamo težavo ….

Informacije, ki jih med vožnjo voznikom sporočajo avtomobili, že dolgo niso več omejene le na grafični prikaz hitrosti, motornih vrtljajev, količine goriva v posodi za gorivo ali delovne temperature motorja. Sodobni avtomobili nam med vožnjo sporočajo veliko več - in od voznika zahtevajo tudi aktivno upravljanje oziroma vnos ukazov. Zmogljivi multimedijski sistemi z razvejanimi izbirniki, informacijski zasloni s številnimi sporočili, pa tudi asistenčni sistemi z različnimi nastavitvami in informacijskimi oziroma varnostnimi sporočili zahtevajo voznika, ki spremlja oziroma prebira, predvsem pa razume, kaj mu avto želi povedati. Če voznik ne razume izrazov, ki opisujejo frekvenčno območje radijskega sprejemnika v avtu, to ni velika težava, če pa ne razume sporočila na informacijskem zaslonu, da radarsko tipalo zaradi umazanije ne dela, pa ima to nerazumevanje lahko hujše posledice. Pa to ni izmišljen primer:

Eden od naših bralcev se je z nedelujočim sistemom za preprečevanje naleta vozil toliko časa, dokler mu na rednem servisu niso pojasnili, da je stereo-kamera pod vetrobranskim steklom njegovega avta pokvarjena že nekaj mesecev. Na srečo se v tem času ni znašel v situaciji, ki bi zahtevala posredovanje sistema proti naletu.

Nekateri tako, drugi drugače

Nekateri avtomobili pri nas znajo slovensko, pri nekaterih pa slovenščine ne najdemo med številnimi jeziki, ki jih lahko nastavimo za privzete ob prvi nastavitvi novega avtomobila. Če za merilo vzamemo prvih deset najbolje prodajanih avtomobilskih znamk pri nas, polovica avtomobilov govori slovensko, druga polovica pa ne. Slovensko razumejo avtomobili znamk Volkswagen, Renault in Škoda na prvih treh mestih, avtomobili znamk Hyundai in Peugeot na četrtem in petem mestu ne znajo slovensko, Dacia na šestem mestu razume slovensko, Kia na sedmem mestu pa ne. Nissan na 8. mestu najbolje prodajanih avtomobilskih znamk razume slovensko, avtomobili znamk Citroen in Toyota na devetem in desetem mestu pa ne razumejo slovenščine.

Z malo sklepanja pridemo do ugotovitve, da je nabor jezikov enak v avtomobilih znamk istega koncerna: slovensko znajo na primer vsi avtomobili koncerna Volkswagen (VW, Škoda, Seat, Audi) in Renault (Renault, Dacia, Nissan), ne pa tudi avtomobili koncerna PSA (Citroen, Peugeot, Opel) ali Toyota. Koncernska delitev je razumljiva: skupne tehnološke platforme koncernskih avtomobilov omogočajo poenotene multimedijske in asistenčne sisteme, zato v slovenščino prevedeni ukazi za en avto oziroma eno znamko delujejo tudi v drugem avtu istega koncerna.

Kmalu slovenščina v vseh avtomobilih?

A zakaj se nekatere avtomobilske znamke - oziroma koncerni - potrudijo s prevodi v slovenščino, drugi pa ne? Gre pri tem za velikost trga, stroške prevajanja, spoštovanje ali podcenjevanje slovenskih kupcev - ali kaj drugega? O tem, zakaj njihovi avtomobili ne znajo slovensko, smo povprašali uvoznike oziroma zastopnike tistih avtomobilskih znamk, ki ne govorijo slovensko.
Pri podjetju C Automobil Import in P Automobil Import, ki skrbi za prodajo avtomobilov znamk Citroen, Peugeot in DS, so nam odgovorili takole: “Nenehno si prizadevamo izboljšati zmogljivost naših vozil. Treba je poudariti, da je dimenzioniranje vgrajenih sistemov PSA doslej močno omejevalo število jezikov, ki so na voljo v naših modelih. Na začetku projekta so na voljo le nekateri jeziki. Nato se lahko ponudijo tudi drugi jeziki, odvisno od potreb trgov. Zavedamo se pomembnosti slovenskega jezika, zato že poteka nadgradnja naših sistemov, da bo slovenski jezik na voljo v naših avtomobilih.”

Povedali so nam tudi, da “so meniji infotainment / navigacijskega sistema in navigacijski parametri prevedeni v navodilih za uporabo. Uporabniški priročniki so na voljo v slovenskem jeziku prek aplikacij ScanMy Peugeot in ScanMy Citroën (pametni telefon) in spletnega mesta Public Service Box (http://public.servicebox.peugeot.com/APddb/). Dokumentacija o vozilu je na voljo v 30 jezikih, vključno s slovenskim. Pri zastopniku znamk Peugeot in Citroen poudarjajo tudi, da “prodajni svetovalci v postopku predaje vozila podrobno obrazložijo tako delovanje kot nastavitve, če pa je potrebna pomoč pozneje, nudimo enostaven dostop do informacij preko lastnega klicnega centra.”
So pa zagotovili, da “proizvajalec zagotavlja, da bo slovenski jezik vključen v naslednjo generacijo navigacije, s katero bodo opremljena nova vozila Peugeot, Citroën in DS v drugi polovici leta 2021. Kar zadeva modele Citroën, bo slovenski jezik po zagotovilih proizvajalca na voljo od oktobra 2021 dalje v novem C4 (s sistemom AIO), pri Peugeotu z novim 308 ter pri DS-u z novim DS 4. Če povzamemo, se bo uvajanje slovenskega jezika v Citroënovo, Peugeotovo in DS paleto avtomobilov začelo konec leta 2021 in nadaljevalo pri novih prihodnjih modelih.”

Pri podjetju Toyota Adria, ki pri nas skrbi za prodajo toyot in lexusov, so nam odsotnost slovenščine v njihovih avtih obrazložili takole: “Zaradi majhnosti našega trga od proizvajalca še nismo uspeli pridobiti soglasja za prevode multimedijskega sistema kot tudi navigacije v slovenski jezik. Zavedamo se težav, ki jih imajo stranke zaradi tega, zato težave skušamo omiliti s tem, da stranki ob nakupu novega vozila prodajalec predstavi vse funkcionalnosti multimedijskega sistema. Ta so v vozilih Toyota intuitivne in preproste. A to vseeno ni razlog ali opravičilo. Objektivna odgovornost za uporabo materinega jezika v naših vozilih je na naši strani in zato si prizadevamo, da čim prej dobimo slovenske prevode. Z naraščanjem našega tržnega deleža upamo, da Toyota čim prej spregovori tudi slovensko. Kot uvoznik poleg Slovenije pokrivamo še področje Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Kosova. Ta pestrost jezikov in že omenjena majhnost posameznega trga je glavni razlog, da se s proizvajalcem še nismo uspeli uskladiti za vpeljavo lokaliziranih sistemskih menijev. Objektivna odgovornost je na naši strani, implementacija pa je - žal - v rokah proizvajalca. Si pa močno prizadevamo, da bo kmalu v naših avtih na voljo tudi slovenščina.”

Podobno zatrjujejo tudi v podjetju Summit motors, ki pri nas prodaja vozila znamke Ford:
“Kot distributer za vozila Ford si že dlje časa prizadevamo, da bi med ponujene jezike umestili tudi naš materni jezik. Zaradi majhnosti našega trga in na drugi strani ogromne razvejanosti Forda do sedaj še ni bilo pravega posluha za umestitev slovenskega jezika v osnovne menije. Na odprto problematiko smo ponovno opozorili v centralo in čakamo njihov konkreten odgovor. Je pa aplikacija, ki služi podpori informacij in upravljanju z vozilom FordPass, v celoti v slovenskem jeziku, kar uporabnikom olajša uporabo.”

Malce bolj konkretni so bili pri podjetju Hyundai Avto Trade, od koder so nam sporočili: “Zavedamo se pomembnosti slovenskega jezika v avtomobilih in si za to že dolgo časa tudi prizadevamo. Z veseljem poročamo, da smo prišli do točke, ko lahko z gotovostjo potrdimo, da bodo naši novi avtomobili do konca leta 2021 na voljo z uporabniškimi vmesniki v slovenskem jeziku.”

Kot lahko razberemo iz odgovorov, slovenski jezik v avtomobilih ni odvisen zgolj od truda oziroma dobre volje uvoznika oziroma distributerja, ampak predvsem od razumevanja izdelovalca in njegove pripravljenosti prilagoditi se lokalnim razmeram in zahtevam. Velikost oziroma majhnost našega trga pri tem ne bi smela igrati vloge; avtomobili nemške športne znamke Porsche, ki ima pri nas le majhen tržni delež, znajo vsi po vrsti slovensko - tudi najbolj eksotični in dragi superšportniki.

Zahtevno prevajanje

O prevajanju kompleksnih multimedijskih sistemov in varnostnih obvestil smo se pogovarjali s slovenskim prevajalcem, ki skrbi za slovenski jezik v avtomobilih koncerna Volkswagen. Pojasnil nam je, da pri prevodih za znamko Porsche sodeluje s tujo centralno agencijo, ki skrbi za prevode v vse jezike, tudi slovenskega. Prevodi za ostale znamke v koncernu VW potekajo prek tovarne oziroma uvoznika, prevajanje pa je podvrženo stalnim zelo strogim kontrolam kakovosti: prevajalci se udeležujejo delavnic in šolanja v tovarnah, preden pa gredo prevodi v avtomobile, jih preverijo na simulatorjih infotainment sistema.

Povedal nam je tudi, da prevajanje vseh vrstic besedila v tipičnem multimedijskem sistemu traja od 3 do 5 tednov, prevajanje obvestil računalnika, ki jih voznik vidi na armaturni plošči, pa vzame nekaj manj časa. Pri prevajanju je seveda treba upoštevati značilnosti slovenskega jezika, kot sta na primer dvojina in drugačna stavčna struktura v primerjavi z drugimi jeziki. Prevajalci pri avtomobilih koncerna Volkswagen uporabljajo poseben uporabniški prevajalni vmesnik, ki olajša delo prevajalcev. Zaupal nam je še, da je s prihodom modularnih sistemov, ki so vgrajeni v vse avtomobile koncerna, prevajanje postalo malce lažje in hitrejše, saj gre za veliko poenotenih prevodov. A tudi pri teh je treba prevode nenehno posodabljati in obnavljati, saj se posodabljajo tudi sistemi sami - tako pri multimedijskih kot varnostnih sistemih. Prevajalec, ki ni želel biti imenovan in nam tudi ni hotel zaupati, kolikšni so stroški prevoda, je še dodal, da je pri nas premalo prevajalcev, specializiranih za avtomobilsko tehniko, zaradi česar pride do precejšnih razlik v kakovosti prevodov.

Navodila za uporabo v slovenščini, uporaba pa ne?

Rabo slovenščine pri nas urejata zakon o javni rabi slovenščine in zakon o varstvu potrošnikov; oba zakona na primer določata, da morajo ponudniki potrošniku potrebne informacije pri označevanju in predstavljanju izdelkov in storitev glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve posredovati v slovenščini oziroma potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Zaradi tega morajo biti na primer vsa navodila za uporabo - tudi navodila za uporabo avtomobilov - napisana v slovenskem jeziku.

AMZS priporočila avtomobilskim izdelovalcem:

AMZS priporočila uporabnikom:

Slovenski vozniki: avtomobili bi morali znati slovensko!

Anketa AMZS

Sredi lanskega decembra smo na naši spletni strani in na naših kanalih družbenih omrežij objavili anketo o slovenskem jeziku v avtomobilih. Rezultati oziroma odgovori na zastavljena vprašanja niso presenetljivi.

Med malce več kot 600 vprašanih jih 30 odstotkov govori dva tuja jezika, 28 odstotkov enega, 17 odstotkov vprašanih pa ne govori nobenega tujega jezika. Na vprašanje, na kateri jezik imajo nastavljene sistemske nastavitve na svojem pametnem mobilniku, je 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da na slovenski jezik, 28 odstotkov pa na angleški jezik.

50 odstotkov vprašanih razume vsa sporočila, ki se v tujem jeziku izpisujejo na zaslonih njihovih avtomobilov, 20 odstotkov pa teh sporočil ne razume. Če sporočil ne razumejo, 65 odstotkov vprašanih njihov pomen preveri v navodilih za uporabo (ki so v slovenskem jeziku), 30 odstotkov vprašanih pa se za obvestila ne zmeni in normalno vozijo naprej. 40 odstotkom vprašanih največ težav zaradi nerazumevanja jezika predstavlja nastavitev delovanja asistenčnih sistemov, 12 odstotkom pa upravljanje z multimedijskim sistemom.