V času počitnic in prostočasnih aktivnosti v naravi se marsikateri voznik zaradi lažjega transporta koles ali vleke prikolice za čoln in počitniške prikolice odloči za naknadno vgradnjo vlečne kljuke na svoj avtomobil. Zlasti pri novejših avtomobilih, ki so opremljeni z aktivnimi varnostnimi pripomočki, lahko nestrokovno vgrajena vlečna kljuka s svojo električno napeljavo postane tujek v avtomobilskih čutilih in povzroči “luknjo” v varnosti. Da je nekaj narobe, voznik ugotovi šele, ko z nameščeno kljuko želi prvič zapeljati vzvratno …
V Motoreviji smo lani že pripravili nasvete o varni vleki prikolice. V zapisu smo zaradi varnosti priporočili tovarniško vgradnjo vlečne naprave, ki podpira delovanje varnostnih sistemov tudi pri vleki prikolice. Opisali smo tudi ključne prednosti tovarniško vgrajene vlečne naprave: prilagojeno delovanje sistema za nadzor stabilnosti ESC tudi za stabilizacijo prikolice, delovanje aktivnega pripomočka za vzvratno vožnjo prikolice, prilagojeno vodenje navigacijske naprave po cestah primernih za vleko, samodejni izklop parkirnih tipal in prilagojeno delovanje sistema za prečni nadzor prometa pri vzvratni vožnji. A tovarniška vlečna naprava je praviloma na seznamu doplačil in v povprečju za okoli četrtino dražja od naknadno vgrajene vlečne kljuke. Ker večina voznikov vlečno kljuko uporablja le priložnostno, se zato zelo veliko teh naprav še vedno vgradi naknadno. Le malokdo pa ob tem pomisli na varnost oziroma kako bi glede na obstoječe varnostne pomočnike, ki jih ima avtomobil, lahko tudi prikolico vlekel varneje, če bi se ob vgradnji odločil za pameten elektronski modul, ki se aktivno vključi v delovanje varnostnih sistemov.
Ljudi bolj kot varnost prepriča udobje
Anže Hernec iz podjetja Hernec d.o.o., ki se ukvarja z razvojem in vgradnjo vlečnih kljuk in zastopa priznano znamko Brink, pravi, da morda največ deset strank na leto pri vgradnji kljuke povpraša po možnosti povezave z varnostnimi sistemi.
Večina strank se odloči za montažo boljše elektronike šele po posvetu z nami. Strank, ki bi prišle z zahtevo po delovanju razširjenega sistema ESC, praktično ni, morda deset na leto. Zato se večina voznikov odloči za nakup naprednejših elektronskih modulov šele, ko jim razložimo, da bodo morali zaradi manj zmogljive elektronike vsakič ročno izklapljati parkirna tipala.
Hernec še pove, da vozniki za zmogljivejši elektronski modul odločijo tudi, ko jim pokažejo, kaj se zgodi, ko z nameščeno kljuko prestavijo v vzvratno prestavo pri novem avtomobilu, ki je opremljen s sistemom za prečni nadzor s samodejnim zaviranjem pri vzvratni vožnji. “Ko avto nenadoma zavre, ker sistem ne prepozna vlečne kljuke oziroma razume pripeto prikolico kot oviro, so stranke pripravljene pri vgradnji kljuke doplačati od 150 do 200 evrov za pametno elektroniko, ki omogoča komunikacijo z avtomobilom in polno uporabo obstoječih varnostnih sistemov.
Zmogljivejša elektronika omogoča precej varnejšo vleko prikolice
Naknadna vgradnja vlečne naprave z uporabo naprednega elektronskega modula, ki preko CAN vodila sodeluje z elektronskimi čutili avtomobila, se po zmogljivostih delovanja približuje tovarniški vgradnji vlečne kljuke. Vgradnja kakovostnejše in zmogljivejše elektronike omogoča številne pomembne funkcije za varnejšo vleko. Pametni modul vlečne kljuke omogoča diagnostiko delovanja svetlobnih teles, kar pomeni, da avtomobil sporoči morebitno napako v delovanju luči na prikolici. Največja prednost pa je nedvomno razširjeno delovanje sistema elektronskega nadzora stabilnosti ESC s funkcijo sistema za stabilnost prikolice TSP (trailer stability program), ki prilagodi delovanje sistema ESC v avtomobilu tako, da ob zanašanju vozila stabilizira tudi prikolico. Med pomembne prednosti za varnejšo vleko spada tudi razširjeno delovanje sistema za nadzor mrtvih kotov in sistema za ohranjanje smeri znotraj voznega pasu. Oba sistema dobita preko modula vlečne kljuke signal, da ima avto pripeto prikolico in temu prilagodita delovanje. Poleg tega se pri pripeti prikolici ob vklopu zadnje meglenke ta vklopi samo na prikolici. Prikolico kot del vozila prepoznajo tudi parkirna tipala in kamera.
Številni izdelovalci avtomobilov omogočajo razširjeno delovanje varnostnih sistemov pri naknadni vgradnji vlečne kljuke
Anže Hernec odkrito pove, da pri naknadni vgradnji vlečne kljuke še vedno ne morejo zagotoviti uporabo aktivnega pomočnika za vzvratno vožnjo prikolice, ki je pri številnih izdelovalcih še vedno rezerviran zgolj za tovarniško vgradnjo. Veliko izdelovalcev pa vseeno omogoča prej naštete funkcije razširjenega delovanja. “Vse prej našteto podpirajo avtomobili koncerna Volkswagen, pa tudi znamk Mercedes, Ford, Peugeot in Citroën. Določene znamke ponujajo le del povezljivosti z varnostnimi sistemi. Pri Hondi in BMW denimo razširjeno delovanje omogoča zgolj prilagojeno delovanje sistema ESC za nadzor stabilnosti. Za BMW naj bi sicer v kratkem na trg prišli izpopolnjeni moduli, ki bodo vključevali dodatne funkcije. Na drugi strani pa je Volvo, ki ima še vedno tako zaprt sistem, da so vse te možnosti na voljo le pri tovarniško vgrajeni vlečni kljuki in pri naknadni vgradnji lahko zagotovimo le osnovno delovanje svetlobnih teles,” pojasnjuje Anže Hernec.
Pomen kakovostne vgradnje je ključen
O tem, da je zelo pomembno kdo in kako vgradi vlečno kljuko, smo se pri Motoreviji prepričali tudi pri toyoti RAV4, ki smo jo imeli na enoletnem preskusu. Čeprav so nam kljuko iz tovarniškega seznama dodatne opreme vgradili na uradnem Toyotinem servisu, nam je bilo po vgradnji rečeno, da so zaradi kljuke morali izklopiti prostoročno odpiranje električnih prtljažnih vrat, ki sicer deluje na zamah noge pod zadnjim odbijačem. Anže Hernec pove, da nemalokrat stranke pridejo k njim po drugo mnenje in ugotovijo, da je marsikaj mogoče. “Pri RAV4 se z natančno vgradnjo in nekaj-centimetrsko korekcijo položaja senzorjev da vgraditi skrito vlečno kljuko tako, da sistem za prostoročno odpiranje prtljažnih vrat še vedno deluje.” Ob tem pravi, da si je zato treba vzeti precej časa in opozori, da med pogostejšimi napakami pri vgradnji mehanskih delov vlečne kljuke opažajo površno rezanje odbijačev. Tudi pri vgradnji mehanskih delov kljuke nemalokrat opazijo nestrokovnost, kot so neočiščeni navoji na vozilu, v katere pritrdijo vlečno napravo. “Te je treba pred montažo očistiti in obdelati z navojnim svedrom. Predvsem azijski izdelovalci vozil imajo velikokrat v vozilu pripravljene navoje, ki jih načne rja. Pred montažo je zato treba te navoje dodatno obdelati. Največkrat gre za nestandardni korak (M10 x 1,25 ali M12 x 1,25/1,5), zato jih ne obdelajo in gre zato lahko vijak čez navoj. Izpostavil bi tudi težavo zaradi netesnosti vlečne kljuke pri določenih Renaultovih modelih (letnikov od 2002 - 2016), pa tudi pri Mercedesovih modelih. Pri montaži kljuke je treba pri teh vozilih nujno zatesniti odprtine, ki nastanejo pri vgradnji vlečne kljuke.”
Previdno pri električni napeljavi
Anže Hernec kot izjemno pomembno izpostavlja strokovnost pri povezovanju elektronskih modulov in električne napeljave: “Napake se vedno pojavijo pri vgradnji cenejše napeljave. Boljše, kompleksnejše napeljave lahko vgradiš le na en, pravilen način. Če vozilo nima predpriprave za napajanje, je treba potegniti nov vodnik za napajanje do akumulatorja ali do varovalk in vezati tako, da ne poškoduješ obstoječe napeljave. Pri vezavi meglenke in vzvratne luči hitro pride do bližnjic, ki ne delujejo. Ponavadi sta omenjeni luči težje dostopni, kar pomeni, da včasih kakšni “strokovnjaki” pravijo, da povezava ni mogoča in preprosto ne poiščejo in ne povežejo signalov. Pogosta napaka je tudi napačen položaj modula. Ker modul ni vodotesen, mora biti pravilno nameščen oziroma obrnjen, da z njega odteče morebitna kondenzirana vlaga.