Tehnologija: Slovenščina, mlinski kamen okoli vratu varnosti?

“Hej Siri, Hej Mercedes, OK Laura, Hej BMW, Alexa, OK Google”: s temi frazami vzbudimo pozornost oziroma sprožimo odziv najbolj razširjenih pametnih digitalnih asistentov v avtomobilih. A če se želimo z avtomobili pogovarjati še naprej, se moramo v enem od “velikih”oziroma svetovno razširjenih jezikov: slovensko namreč ne govori noben od teh naprednih digitalnih pomočnikov. Zakaj je to težava? Ker so zato slovenski vozniki postavljeni na stranski tir razvoja prometne varnosti …

Besede za varnost?

Novi avtomobili so vse bolj digitalni; analogne merilnike nadomeščajo digitalni zasloni, vrtljive gumbe in potisna stikala pa na dotik občutljivi zasloni - avtomobili se spreminjajo v mobilne telefone. Da je to nevarno, ker odvrača pozornost voznika s ceste, smo v Motoreviji zapisali in dokazovali že večkrat, a digitalizacija avtomobilov je proces, ki ga ne more zaustaviti nihče več. Danes je skoraj nemogoče odpeljati od točke A do točke B, ne da bi nas med vožnjo motili telefonski klici, SMS sporočila, elektronska pošta, Facebook, Instagram in Twitter obvestila, pa seveda še stotine drugih motilcev naše pozornosti. Kdor jih zna povsem odmisliti in jih spregledati, si zasluži vse pohvale, a bojim se, da je takšnih vse manj.
A kar malo ironično se zdi, da nam v boju proti motilcem pozornosti lahko pomaga prav tehnologija, ki je pravzaprav sprožila težave z odvračanjem pozornosti. V digitalnem svetu, ki ga - tudi v avtu - vse bolj poganjajo aplikacije, nenehna povezava s spletom in neprestano komuniciranje z drugimi, med pomembne tehnološke dosežke štejemo razvoj umetne inteligence, ki nam lahko z lastno in nenehno razvijajočo digitalno pametjo pomaga pri iskanju informacij in olajša marsikateri opravek.

Če lahko avtomobilu z izrečenimi besedami naročimo, naj pokliče domov, je to brez dvoma bolj varno, kot da s tipkanjem po izbirnikih iščemo domačo telefonsko številko. Še bolj je to očitno pri komunikaciji prek SMS sporočil: digitalni avtomobilski asistenti znajo naše izgovorjeno sporočilo pretipkati v pisno obliko in ga poslati naslovniku. Prav tako digitalni asistenti preberejo prejeto SMS sporočilo, ki ga tako slišimo prek zvočniškega sistema in nam ga ni treba med vožnjo prebirati na zaslonu mobilnika. Tega sicer ne smemo početi, a bodimo realni: na zaslone svojih mobilnikov med vožnjo pogleduje zelo veliko voznikov.

Jezikovne nianse

Je to rešitev izjemno nevarnega razmaha digitalnih motilcev pozornosti voznikov? Je - a le če govorite jezik, ki ga digitalni asistenti razumejo in znajo govoriti. Jezik komunikacije med uporabnikom in digitalnimi asistenti je izjemno pomemben del razvojnih izzivov tovrstnih tehnologij; umetno inteligenco učimo zelo različnih pomenov, sopomenk, namigov in vseh ostalih nians komuniciranja ljudi, ki pa se med seboj pogovarjamo v več kot 7100 jezikih. Vsak od teh ima svoja pravila in zakonitosti, ki se jih ne da poenotiti: digitalne asistente je treba naučiti vsakega jezika posebej.

Nič čudnega, da znajo digitalni asistenti govoriti le zelo razširjene svetovne jezike, z majhnimi jeziki, ki jih govori le malo ljudi - potencialnih uporabnikov -, pa se razvojniki ne ukvarjajo. Žal med te spada tudi slovenščina, jezik, ki ga (kot materni jezik) govori le približno 2 milijona ljudi. Za primerjavo: angleško zna sicer največ ljudi na svetu, a najbolj razširjen materni jezik je mandarinščina (Kitajska), ki ga govori več kot 1,1 milijarde ljudi. Španščino, ki je na četrtem mestu najbolj razširjenih jezikov (pred njo je še hindujščina s 615 milijoni govorcev), govori več kot 530 milijonov ljudi.

Noben od najbolj razširjenih digitalnih asistentov, ki se znajo pogovarjati z uporabniki, torej ne govori slovensko, zato svojim “pametnim” asistentom v avtomobilih ne moremo ukazati “lačen sem”, “zebe me”, “odpelji me domov” ali “kje je najbližji servis” - ker nas ne razumejo in se ne znajo odzvati.

Slovenska angleščina

Dobro, se bomo pa pogovarjali v enem od svetovnih jezikov; Slovenci se radi pohvalimo, da znamo tuje jezike. A tudi za dobre govorce angleščine, nemščine ali španščine osnovne funkcije glasovnih digitalnih asistentov - tiste, ki naredijo digitalne opravke v avtu zares varne - ne delujejo: kako bi na primer v angleškem - ali nemškem - jeziku Škodini digitalni asistentki Lauri narekovali vnos navigacijskega cilja, če je ta v Guncljah ali Krkavčah? Kako bi Mercedesovi digitalni asistentki naročili, naj pokliče Jožeta Mrzlikarja? Značilno slovensko nizanje soglasnikov je za govorce tujih jezikov skoraj nemogoče ponoviti in tudi najsodobnejši digitalni asistenti si pri takšnih besedah polomijo jezike. Rezultat angleške izgovorjave marsikatere slovenske besede je pač nerazumljiva spakedranščina, ki je še tako pametna umetna inteligenca ne zmore pravilno razvozlati. In če digitalni asistentki v avtu ne moremo narekovati slovenskih navigacijskih ciljev, ker jih ne zna pravilno zapisati v digitalni jezik, je pač nekoristna: v navigacijsko napravo moramo cilj odtipkati prek zaslona, kar je med vožnjo, kot vemo, zelo nevarno.

Tudi sicer naše izkušnje dokazujejo, da so sistemi za prepoznavo govora zelo občutljivi na pravilno izgovorjavo. Tudi če znamo v tujem jeziku izreči zahtevane besede, nas digitalni asistenti pogosto slabo razumejo; najpametnejši sistemi z umetno inteligenco znajo razumeti tudi različne naglase - na primer škotski, avstralski ali ameriški naglas angleščine -, a med njimi še nismo zasledili slovenskega ali vsaj slovanskega. Če ne verjamete, poskusite sami. Večina vas uporablja pametni mobilnik z operacijskim sistemom Android ali Applov iOS, ki ima zelo verjetno vgrajeno glasovno prepoznavanje ukazov Google ali Siri; ukažite svojim mobilnikom, naj na primer najdejo telefonsko številko za “zdravstveni dom” ali “tehnični pregled”.

Obsojeni na tipkanje?

Zdi se, da smo majhni narodi obsojeni na arhaično tipkanje po avtomobilskih zaslonih, medtem ko se veliki narodi lahko udobno - in varno - pogovarjajo s svojimi avtomobili. Se bo to spremenilo? Bodo najnaprednejši in najbolj razširjeni digitalni asistenti znali tudi slovensko? Slabo kaže: slovenščina je tako nizko med več kot 7100 svetovnimi jeziki, da verjetno nikoli ne bomo prišli na vrsto …

Koliko jezikov govorijo najbolj razširjeni digitalni asistenti?

O čem se z avtomobili pogovarjajo Američani?

Ameriška raziskovalna platforma Voicebot.ai, ki objavlja raziskave in strokovne članke s področja glasovnega upravljanja in umetne inteligence, je pred kratkim objavila poročilo o uporabi glasovnih asistentov v avtomobilih na ameriškem trgu. Najdete jo na spletni strani voicebot.ai.

Med izsledki raziskave je zanimiv podatek, da se več kot polovica ameriških voznikov pogovarja z digitalnimi asistenti v avtih. 73,7 odstotka teh voznikov z glasom ukazuje, naj avto sproži telefonski klic, 50,3 odstotka uporabnikov z glasom vnaša navigacijske cilje, 41,2 odstotka pa narekuje SMS sporočila med vožnjo. Skoraj tretjina uporabnikov z glasom zahteva predvajanje želene glasbe, skoraj 20 odstotkov voznikov pa digitalne asistente sprašuje o restavracijah.