Kam pelješ, Evropa?

Če velja, da latinska besedna zveza “quo vadis”, kam greš, spodbuja k razmisleku o usmeritvi in namenu, o ciljih dejanj in oceni posledic odločitev, je še kako na mestu, da to retorično vprašanje postavimo evropski politiki. Seveda prevedeno v “Kam pelješ, Evropa?”, glede na to, da nas kot komentatorje mobilnosti trenutno najbolj skrbi naša mobilnostna prihodnost. 

Naša mobilnostna prihodnost ni videti rožnato. Evropska avtomobilska industrija se menda iz zibelke visokotehnološkega avtomobilizma spreminja v nekonkurenčno, zbirokratizirano industrijo brez prihodnosti. Ampak, ali so evropski inženirji res čez noč pozabili delati dobre avtomobile?
Z vso gotovostjo in z na izkušnjah temelječo prepričanostjo trdimo, da niso: evropski avtomobili, in med njimi so v ospredju nemški, so še vedno vrhunski visokotehnološki izdelki, ki jim v svetu - razen nekaterih japonskih in korejskih izjem - ni para. Za to trditvijo trdno stojimo - dokler gre za avtomobile z motorji na notranje zgorevanje in za hibridne različice takšnih motorjev. Pri električnih je zgodba drugačna - tam v tehnološki dirki vodijo drugi. 
Vprašanje, zakaj so kitajski (in ameriški) električni avtomobili boljši, predvsem pa cenejši od evropskih, je seveda na mestu. In tudi odgovore na to vprašanje poznamo; zajemajo tako plansko vodeno gospodarstvo na Kitajskem kot tudi nižje stroške dela, cenejše dobavitelje, lastne zaloge redkih surovin, učinkovito proizvodnjo in obsežno državno subvencioniranje proizvodnje. 

Ob takšnih političnih in industrijskih razmerah je jasno, da v Evropi ne moremo izdelati električnega avtomobila, ki bi bil cenovno konkurenčen kitajskemu. 

Vprašanje, na katerega nimamo odgovora, pa se glasi: zakaj evropska politika z enostransko politično odločitvijo, da mora biti mobilnostna prihodnost električna, postavlja svojo avtomobilsko industrijo na pot uničenja? Ob vztrajanju pri tej električni norosti, za katero se niso tako radikalno  odločili nikjer drugje na svetu - še najmanj na Kitajskem, bodo imeli evropski izdelovalci avtomobilov velikanske težave, proizvodnja avtomobilov v Evropi pa ne bo več konkurenčna - kar zelo verjetno pomeni klavrn konec velikega dela uveljavljenih evropskih izdelovalcev velikoserijskih avtomobilov.  

Zato se zdi še toliko bolj nepojmljivo, celo absurdno, da evropska politika ne dovoli lastni avtomobilski industriji izdelovati in prodajati avtomobilov, kakršnih na Kitajskem ne znajo (in še dolgo ne bodo znali); sodobnih, varnih, udobnih, zmogljivih in vozniško izjemnih avtomobilov z najsodobnejšimi motorji na notranje zgorevanje in hibridnimi motorji. 

Aha, kaj pa okolje, porečete? Verjemite, ceste polne sodobnih avtomobilov s čistimi motornimi tehnologijami bi bile bistveno bolj “zelene”, kot bodo ceste v bližnji prihodnosti, po katerih se bomo vozili z ostarelimi in zastarelimi avti, ki si jih bomo edine lahko privoščili. 

PS: tokratna Motorevije je znova debelejša za tiskarsko polo - 16 strani. Med številnimi drugimi zanimivimi vsebinami in temami je v njej tudi veliko zanimivih avtomobilskih novosti, ki so še en dokaz, kako dobre avtomobile zna izdelovati evropska (in japonska) avtomobilska industrija, če ji le pustimo …