Tlakovano z dobrimi nameni …

Kaj vam pove podatek, da avtomobilski izdelovalci na predstavitvah svojih avtomobilov novinarjem pokažejo, kako se najhitreje izklopi sistem za opozarjanje na prekoračitev hitrosti, ki je od letošnjega julija postal obvezna oprema v vseh novih avtomobilih? Ali da se nekateri izdelovalci celo pohvalijo, da so vgradili “hitri gumb” za izključitev tega sistema?

Da se razumemo:

pri AMZS močno podpiramo asistenčne sisteme, absolutno podpiramo tudi obvezno vgradnjo učinkovitih asistenčnih sistemov v čim več avtomobilov; zelo dobro namreč poznamo vse koristi sodobne varnostne tehnologije. A dobro poznamo tudi njihove omejitve oziroma meje učinkovitosti.

O tem na primer v tej Motoreviji pišemo v članku o preskusu meja nekaterih obveznih asistenčnih sistemov; še enkrat se je potrdilo že dolgo znano dejstvo, da (nekateri) asistenčni sistemi niso vsemogočni, da niso absolutno zanesljivi in da je še veliko možnosti za izboljšave.

Najbolj očiten primer nezanesljivosti in nedoslednosti je prav sistem za opozarjanje na prekoračitev hitrosti: ker imamo pri Motoreviji priložnost voziti večino novih avtomobilov številnih avtomobilskih znamk, lahko zatrdimo, da ima ta sistem prav v vseh avtomobilih velike težave z učinkovitostjo in doslednostjo. Sistem namreč pogosto prepoznava napačne vrednosti hitrosti, opozarja na hitrostne omejitve, kjer jih ni (na primer na območjih bivših avtocestnih cestninskih postaj), ne zaznava znakov za prenehanje omejitve hitrosti, ne ve, da pri nas križišče razveljavi omejitev hitrosti in ne ločuje znakov za omejitve hitrosti, ki veljajo le za tovorna vozila, od običajnih. Skratka, sicer koristen sistem, ki marsikaterega raztresenega ali pozabljivega voznika opozori, da vozi prehitro, je za voznike postal nadležen, saj odvrača pozornost in povzroča dodaten stres. Kar je na koncu lahko enako nevarno kot prehitra vožnja. 

Kar seveda zastavlja vprašanje: zakaj so ga sploh predpisali, če slabo deluje? Kolikor smo lahko prebrali, EU zakonodajalci za neučinkovitost tehnologije krivijo avtomobilsko industrijo, avtomobilska industrija pa EU zakonodajalce za prehitevanje tehnologije s predpisi. A ne moremo se znebiti vtisa, da želi EU s tovrstnimi nedodelanimi in neživljenjskimi predpisi ugajati javnosti ali pa slediti agendam določenih lobističnih skupin. 

Kje smo že to videli? Aha, pri prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035, še enim nesmiselnim, nepotrebnim in škodljivim prehitevanjem razvoja in realnosti.  Pri tej prepovedi se že kažejo prve razpoke v odločenosti. Čas je, da naša strokovno utemeljena mnenja v EU začnejo poslušati tudi pri predpisovanju nedodelanih varnostnih tehnologij. 

Nameni so sicer tako pri zelenem prehodu kot pri varnosti na cestah dobri, a saj veste, kam vodi pot, tlakovana z dobrimi nameni? V teh dveh primerih je jasno: v mobilnostno revščino in prej zmanjšanje kot povečanje varnosti na cestah …