Krasni novi svet *

Prihodnosti ne zna in ne more napovedati nihče. Razen, ko gre za mobilnostno prihodnost: pri tej so napovedi mogoče oziroma dovoljene. EU (in slovenski) politiki ter aktivisti so nam namreč napovedali - oziroma zapovedali -, da po letu 2035 (kar je čez 12 let) ne bomo smeli več kupovati novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Oziroma jih bomo - po novem - lahko, če jih bo poganjalo sintetično gorivo.

Je zdaj naša mobilnostna prihodnost jasna oziroma natančno začrtana? Se bomo res lahko vozili le z novimi električnimi avti, starimi dizli ali redkimi novimi avti, v katere bomo morali točiti predrago in nedostopno sintetično gorivo? 
Morda. A da takšen temeljit poseg v evropski prosti trg in osebno mobilnost evropskega prebivalstva ne bo rešil globalnih okoljskih težav, je zdaj jasno tudi politikom, ki so očitno začeli gledati tudi nekaj let dlje od prelomnega leta 2035. Preleteli smo namreč dokument, ki je nastal ob nedavnem posvetu na temo energetske in podnebne prihodnosti z naslovom “Posvetovalni dokument: Scenariji posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta”. 

Naj naštejem le nekaj zapisanih idej oziroma predlogov iz omenjenega dokumenta:
-    uvedba MaaS (mobilnost kot storitev), karkoli že to pomeni,
-    taksa za vstop z motornimi vozili v Ljubljano,
-    omejevalna politika parkiranja: plačljiva vsa javna parkirišča, obdavčitev delodajalcev za zasebna parkirišča,
-    povečanje dajatev na nakup avtomobila (npr. drugega na gospodinjstvo),
-    vključitev zunanjih stroškov v cestninjenje,
-    znižanje dovoljene hitrosti na avtocestah (110 km/h) in v naselju (30 km/h),
-    analiza možnosti za prepoved uvoza starih vozil, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo tekoča fosilna goriva …
-    preobrazba mestnih cestnih omrežij po načelu "superblocks" oziroma "traffic circulation plans" oziroma "selektivne    prepustnosti”

Dokumenta vsekakor ne gre jemati drugače kot zbirke bolj ali manj zanimivih ter bolj ali manj uresničljivih idej ter scenarijev, a hkrati ga ne smemo odpraviti z zamahom roke. V njem je namreč nanizanih nekaj idej in predlogov, ki posegajo v polje osebne mobilnosti, če ne kar v polje osebne svobode. Če in ko bodo uresničeni, bo naša mobilnost videti povsem drugače kot zadnjih 40 ali 50 let, ko smo z osebnim avtom kot osnovno celico osebne mobilnosti povezali vasi, mesta, države, celine in svet. Marsikaj se seveda mora spremeniti, a vendarle: si želimo sprememb v tej smeri? SI jih lahko privoščimo in uresničimo glede na naše elektro energetske (z)možnosti? Kaj pa, če se enačba ne bo izšla - starejši se še spomnijo, kaj se zgodi ob pomanjkanju elektrike. Pa tudi: zakaj zgolj Evropa tako hiti s prehodom na električne avte - saj vendar živimo na enem planetu?
 
* Krasni novi svet (v originalu Brave New World) je kultni distopični roman Aldousa Huxleya iz leta 1932, v katerem Huxley piše o prihodnosti, ki se spreminja v potrošniško družbo popolnega nadzora oziroma totalitarizma, v kateri morajo biti vsi posamezniki srečni, zadovoljni ter z veseljem opravljati vlogo, ki jim je dodeljena. Priporočam v branje!