Prihodnjih 12 let bo ključnih

Ni mi jasno, zakaj se je slovenska javnost tako razburila ob novici, da so poslanci evropskega parlamenta s 340 glasovi za in 279 glasovi proti potrdili odločitev o prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov ter dostavnikov od leta 2035 .

12 dolgih let je pa vendarle dovolj, da dokončno obrnemo hrbet umazanim bencinskim, dizelskim in hibridnim avtomobilom ter se presedemo v brezmadežne električne avtomobile, mar ne?

Koraki do svetle in čiste električne prihodnosti so jasni in enostavni: glede na to, da bomo (najpozneje) čez 10 let zaprli premogovnik Velenje in šoštanjski TEŠ, bomo za zagotovitev zadostne količine električne energije postavili nov blok (ali dva) jedrske elektrarne v Krškem. Ali pa pol Slovenije prekrili s fotovoltaičnimi paneli, pod katere bomo zakopali velikanske zalogovnike energije za tiste zoprne mesece brez sonca.  

Dvanajst let je dovolj časa, da temeljito prenovimo naše visokonapetostno prenosno omrežje, hkrati pa hitro in učinkovito prenovimo in posodobimo na tisoče razdelilno-transformacijskih postaj, ki oskrbujejo 933.000 uporabnikov distribucijskega omrežja v Sloveniji in ki imajo danes velike težave že s toplotnimi črpalkami, nekaj strešnimi sončnimi elektrarnami in maloštevilnimi hišnimi polnilnicami.
Glede na to, da 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev živi v enostanovanjskih stavbah, jih bo treba prepričati, da iz nogavic potegnejo denar in na strehe svojih hiš postavijo sončne elektrarne, na stene garaž pa pametne polnilnice za električne avte. Ostalim 40 odstotkom slovenskih gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah bomo postavili polnilnice na skupna parkirišča: na njih je danes sicer težko dobiti že prosto parkirno mesto, a ko bodo okoli blokovskih naselij stali gozdički polnilnih stebričkov, bo tudi ta težava izginila. 
12 let je tudi več kot dovolj časa, da si Slovenci dovolj dvignemo plače in pokojnine oziroma življenjski standard, da bomo lahko začeli kupovati (pre)drage električne avtomobile. Kot smo v Motoreviji že dokazali, je razmah električne mobilnosti neposredno povezan s standardom prebivalstva: zato je na Norveškem in Nizozemskem precej več električnih avtov kot v Romuniji in Bolgariji (in v Sloveniji). 
Tako, to je nekaj začetnih, a nujnih korakov, ki jih bo treba narediti na poti v naš evropski okoljski raj, ki se nam obeta čez 12 let. Saj to zmoremo, mar ne?

PS: Morda tokratni uvodnik res zveni cinično in sarkastično, a kako ciničen bo šele čas po letu 2035, ko se bomo morali po zeleni prihodnosti voziti s starimi, umazanimi in manj varnimi dizelskimi ter bencinskimi avtomobili (ki jih bomo rabljene uvažali iz tujine) - ker ne bomo mogli kupovati in uporabljati novih električnih vozil …