Zeleni (s)prehod

Poslanci Evropskega parlamenta - med njimi tudi predstavniki Slovenije - so v začetku junija podprli predlog prepovedi prodaje novih vozil z motorji na notranje izgorevanje v EU po letu 2035. Izglasovan je bil le predlog, zdaj se mora EU o tem pogajati z vsako državo članico posebej. 

Ni trajalo dolgo, ko se je izoblikovala “fosilna koalicija” petih držav EU (Italija, Portugalska, Bolgarija, Romunija in Slovaška), ki je izjavila, da ne bo podprla predloga prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, saj izglasovana prepoved ne upošteva sila različnih življenjskih standardov prebivalcev posameznih držav EU in dejstev, da si v marsikateri evropski državi prebivalci pač ne morejo privoščiti električnih avtomobilov ter da so velikanske razlike tudi v energetski infrastrukturi in oskrbi. Konec junija so na srečanju okoljskih ministrov držav članic EU ti sprejeli sklep, da bodo lahko po letu 2035 naprodaj le novi “okoljsko nevtralni” avtomobili, med katere lahko spadajo tudi takšni z motorji na notranje izgorevanje, ki delujejo na “okoljsko nevtralna” oziroma sintetična goriva. Okoljski ministri so priprta vrata pustili tudi za priključne hibride. 

Če smo optimistični, iz takšnega razvoja dogodkov lahko sklepamo, da je politike vendarle (vsaj) malce srečala pamet. Pomislekov naših politikov sicer nismo zasledili, je pa vsaj AMZS kot slovenski glas mobilnostnega razuma v izjavi za javnost zapisal, da so prvotni načrti preambiciozni in neuresničljivi. 

Ob vsem tem pestrem dogajanju v zeleni politiki (ki ga seveda še ni konec), se vendarle ne moremo znebiti vonja po zeleni dvoličnosti, ki veje iz evropske politike. Nemčija je na primer sredi junija sporočila, da bodo ponovno zagnali termoelektrarne na premog, le nekaj dni pozneje so podobno novico sporočili tudi iz Avstrije, konec junija pa je nova slovenska vlada sprejela uredbi za ukinitev prispevka učinkovite rabe energije in za ukinitev prispevka za obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplotne energije, s čimer je na račun odpovedi okoljskim dajatvam znižala ceno dizelskega goriva na avtocestah. Zažiganje premoga in zmanjševanje prispevkov za obnovljive vire energije ni prav spodbudno za zeleni prehod, mar ne? 

Vse skupaj se nam zato bolj kot zeleni prehod zdi kot zeleni sprehod med preambicioznimi okoljskimi cilji in dejanskimi potrebami navadnih ljudi, ki so očitno v velikem - tudi finančnem - navzkrižju, na kar ves čas opozarjamo tudi pri AMZS. 

No, pri Motoreviji vam do konca avgusta, ko izide naslednja Motorevija, vseeno želimo prijetne počitnice, pa naj bodo v znamenju zelene, modre ali kakšne druge barve!