Pravica do popravila

Ko odštejemo določeno vsoto za nakup izdelka, upravičeno pričakujemo, da lahko z njim delamo, kar želimo. Lahko ga uporabljamo - ali pa ne: odločitev je naša, saj smo zanj plačali zahtevano ceno. Ker smo ta izdelek kupili, plačali in si ga lastimo, lahko z njim počnemo, kar hočemo. Če se nam pokvari, ga lahko zabrišemo v smeti ali pa ga popravimo - sami ali ob pomoči prijatelja, serviserja oziroma kogarkoli, ki ga izberemo sami. Logično, mar ne?

Ne. Takšna (kmečka) logika v novi tržni ekonomiji ne deluje več. Izdelovalci zapletenih tehničnih izdelkov in naprav svoje izdelke zasnujejo in izdelajo tako, da jih neodvisni oziroma zunanji serviserji ne morejo popraviti, ker nimajo dostopa do posebnega orodja ali do potrebne programske opreme. Popravilo takšnih izdelkov in naprav je možno le pri izdelovalcih teh naprav in izdelkov oziroma pri pooblaščenih partnerjih - za ceno, ki jo določijo izdelovalci in ki je seveda višja, kot bi bila na prostem trgu.

Boj za pravico do popravila - poznano je globalno gibanje “Right-to-repair” - se najbolj srdito bije na področju zabavne elektronike in računalništva: na udaru so industrijski velikani, kot so Apple in drugi izdelovalci računalnikov in pametnih mobilnikov, pri katerih kupci na primer ne morejo sami zamenjati izrabljenih baterij ali drugih okvarjenih sestavnih delov, ampak morajo za takšna popravila obiskati uradne in pooblaščene servise.

Da se po takšnih poslovnih modelih vse pogosteje ozirajo tudi avtomobilski izdelovalci, ni presenečenje: evropski trg avtomobilskih poprodajnih in servisnih storitev je “težak” več kot 200 milijard evrov letno in avtomobilski izdelovalci s svojimi ponudniki servisnih storitev in nadomestnih delov ga seveda ne želijo deliti z neodvisnimi ter samostojnimi serviserji.

Trenutno veljavna evropska zakonodaja o prostem trgu, ki naj bi preprečevala takšne servisne in storitvene monopole, je nemočna pri nadzoru programske opreme in komunikacijske tehnologije, ki poganja najsodobnejše avtomobile: brez dostopa do originalne programske opreme in številnih podatkov v avtomobilih, ki so nujni za nadzor delovanja, so kakovostna popravila in storitve neizvedljiva za zunanje izvajalce, ki bi sicer popravili avto bistveno ceneje od pooblaščenega serviserja.

AMZS, evropski avtomobilski klubi in FIA si prizadevamo, da bi s podatki, ki jih ustvarjajo in beležijo avtomobili, odločali in razpolagali njihovi lastniki, ne pa avtomobilski izdelovalci: ti jih pred lastniki namreč skrivajo, omejujejo, omogočajo delni dostop proti plačilu ali celo prodajajo tretjim osebam. Dejstvo, da smo odšteli zajetno vsoto denarja za nov avto, za katerega menimo, da si ga povsem lastimo, kmalu ne bo več nič vredno: če ne bomo omejili apetitov avtomobilskih izdelovalcev, nam bodo ti odrejali našo mobilnost.