Zbiranje in posredovanje podatkov v avtomobilih

Paranoja ali upravičen strah?

Kmalu bo nemogoče kupiti nov avto, ki ne bi bil kakorkoli povezan s svetom. Od leta 2018 naprej bodo morali namreč imeti vsi avtomobili vgrajen sistem za klic v sili eCall, ki bo ob nezgodi sam sprožil klic v sili in centrom za sprejem teh klicev tudi samodejno sporočil nekaj podatkov. Takšna povezanost je seveda koristna in bo zagotovo rešila marsikatero življenje. A niso vsi podatki, ki jih zbirajo naši avtomobili tako pomembni; marsikateri podatek je sicer koristen za servisiranje avtomobila, marsikateri pa zelo natančno opiše naše vozniške navade in ravnanje za volanom.

A katere podatke naši avtomobili sploh zbirajo? V iskanju odgovorov so pri ADAC preskusili dva avtomobila znamke BMW – dizelsko gnanega 320d ter električnega i3 – in skušali odkriti, kateri podatki se v avtomobilih zbirajo, shranjujejo, obdelujejo in posredujejo do številnih kontrolnih enot oziroma naprav v avtomobilu.

Vprašanja brez odgovorov

Na ta vprašanja od avtomobilskih izdelovalcev ni odgovorov, prav tako v javnosti ni na voljo nobenih dokumentov ali navodil o tej tematiki. Ta raziskava je zato zelo eksperimentalna in zanjo ni nobenih zagotovil, da je povsem točna ali popolna. Obenem se nanaša na točno določena avtomobila; preskus avtomobila druge znamke ali modela bi lahko dal tudi drugačne rezultate.

Potek preskusa

Ob pomoči BMW diagnostičnega programa, ki so ga strokovnjaki ADAC nabavili prek spletne trgovine eBay, so izdelali pregled vseh kontrolnih enot v avtu, ki zbirajo podatke, pregledali pa so tudi podatke, ki jih lahko pridobi serviser v mehanični delavnici.

Pomemben del diagnostičnega programa je komunikacijski modul, ki je povezan s posameznimi kontrolnimi enotami, od katerih pridobiva in zbira različne podatke. S posebno programsko opremo so jih podrobneje pregledali in med njimi iskali podatke, ki so relevantni za to raziskavo.

V času, ki so ga strokovnjaki ADAC namenili raziskavi in z omejenim proračunom, niso mogli raziskati vseh podatkov, ki jih zbirajo različne kontrolne enote v avtu; za to bi porabili ogromno časa. So pa tudi z omejenim pregledom prišli do številnih podatkov, ki veliko povedo o avtomobilu, pa tudi o vozniku in njegovih voznih navadah.

Kako avto zbira in posreduje podatke?

Številna tipala in električni motorji ter naprave v avtomobilu upravljajo in nadzirajo kontrolne enote prek električne povezave. To pomeni, da tipala in motorji kontrolnim enotam sporočajo podatke o svojem delovanju – trenutno stanje, delovanje, pa tudi morebitne napake. Te shranjujejo v svojem spominu, ob napakah pa beležijo tudi okoliščine, v katerih so se napake zgodile – to pomeni število prevoženih kilometrov ob napakah, datum in čas napake, hitrost avtomobila, motorne vrtljaje ob napaki in temperaturo hladilne tekočine v motorju. Napake in obrobni podatki se shranjujejo v kontrolnih enotah, pregleda pa jih serviser ob priklopu na avtomobilski računalnik prek OBDII priključka; tako lažje odpravi napake. Napake se po popravilu praviloma izbrišejo iz spomina.

Opozoriti moramo na pomembno dejstvo, da se ob napakah beleži tudi morebitno nepravilno ravnanje voznika – kontrolna enota beleži, če je na primer voznik pognal motor v (pre)visoke vrtljaje ali mu s priganjanjem pretirano zvišal temperaturo hladilne tekočine.

Tretji sklop podatkov o delovanju avtomobila dajejo sporočila o preverjanju oziroma kontroli, ki jih voznik vidi prek kontrolnih lučk na armaturni plošči. Tudi ta sporočila se – skupaj s stanjem števca kilometrov – shranjujejo v kontrolnih enotah in tudi s temi si lahko serviser ob priklopu na avtomobilski računalnik pomaga pri odpravljanju napak.

Podatki z mobilnih telefonov

Podobno kot napake tudi ta sporočila veliko povedo o vedenju voznika oziroma njegovih vozniških navadah. A še več o vozniku lahko povedo osebni podatki, ki jih v avtomobil prenesemo z naših mobilnih telefonov. Oba preskušena BMW avta sta imela sistem za prostoročno telefoniranje, pri katerem mobilnik z avtom povežemo prek bluetooth sistema. Oba omogočata, da uporabnik v avto prenese svoje kontaktne podatke in podatke vseh oseb, ki jih ima shranjene v mobilnem telefonu. Sistema omogočata celo prikazovanje SMS sporočil in elektronske pošte na zaslonu multimedijske naprave. Prav tako multimedijska naprava shranjuje cilje oziroma iskanja, ki jih vnesemo v navigacijsko napravo. Ti podatki se shranjujejo na trdem disku v avtomobilu; disk lahko vzamemo iz avta in te podatke preberemo – čeprav je disk zaščiten z geslom, so strokovnjaki ADAC zelo hitro zaobšli to zaščito. Velja pa pripomniti, da serviser v mehanični delavnici nima dostopa do teh podatkov. Za zaščito teh podatkov je bolj problematičen sistem sinhronizacije prek storitve BMW connected drive, ki nekaj teh podatkov pošilja v BMW telekomunikacijski center, omogoča pa tudi povratno komunikacijo, pri katerem telekomunikacijski center v avto pošilja sporočila za voznika.

Zanimiv zbiralnik podatkov je “pametni” ključ obeh avtomobilov. Mini-računalnik v njem namreč beleži VIN (identifikacijsko) številko avtomobila, število prevoženih kilometrov in količino goriva v avtomobilu. Serviser takšen pametni ključ približa posebnemu skenerju in tako hitro lahko prebere omenjene podatke o avtu. V ključu so zabeležene tudi osebne nastavitve voznika, na primer položaj sedeža.

Pošiljanje podatkov

Nekatere kontrolne enote v avtu beležijo tudi podatke o rabi oziroma izrabi nekaterih delov. Tako se beležijo ure delovanja žarometov in število nastavljanj oziroma prilagajanj električno pomičnih sedežev. Te podatke serviser vidi le delno ali pa jih sploh ne, a avti s storitvijo BMW Teleservices te podatke pošiljajo v BMW telekomunikacijski center.

Kot smo podrobno pisali v Motoreviji pred dvema letoma, nekatere podatke zbira tudi poseben snemalnik za beleženje dogodkov oziroma Event Data Recorder (EDR). To je naprava, ki elektronsko beleži oziroma snema različne informacije, ki jih dobi prek tipal v avtomobilu. Tako shranjene informacije lahko v primeru trka oziroma nesreče pozneje pregledamo in iz njih dobimo podatke o obnašanju nekaterih naprav in sistemov v avtomobilu neposredno pred, med in po trku oziroma nesreči. Serviserji te podatke pregledujejo le zato, da ugotovijo, če je kakšen od varnostnih sistemov poškodovan ali ga je treba zamenjati. A kot smo v Motoreviji že pisali, lahko ti podatki služijo tudi za razjasnitev okoliščin nesreče, za kar imajo običajno interes zavarovalnice. Pri nas se s pridobivanjem in tolmačenjem teh podatkov ukvarja samostojni podjetnik Jože Škrilec, ki sodeluje predvsem z zavarovalnicami.

Jasno zabeležene navade voznika

Pri BMW 320d so odkrili, da elektronski sistemi v avtu zbirajo in shranjujejo tudi podatke, ki odkrivajo vozniške navade in ravnanje voznika.

• BMW 320d zbira in shranjuje naslednje podatke:
  - najvišje število motornih vrtljajev ob zabeleženih prevoženih kilometrih – ti podatki odkrivajo vozniške navade lastnika avta,
  - število voženj v dolžini od 0 do 5 km, od 5 do 20 kilometrov, od 20 do 100 km in vožnje nad100 km – ti podatki razkrivajo profil voznika,
  - koliko časa je voznik vozil v enem od voznih programov samodejnega menjalnika (samodejno pretikanje, ročno pretikanje, športni program) – ti podatki razkrivajo profil voznika,
  - koliko časa so bile prižgane luči na avtu – ti podatki odkrivajo vozniške navade lastnika avta,
  - število sprememb nastavitev električno pomičnega voznikovega sedeža,
  - število nosilcev zvoka, vstavljenih v CD/DVD enoto,
  - število zategovanj varnostnih pasov, če je prišlo do nenadnega polnega zaviranja – ti podatki odkrivajo vozniške navade lastnika avta.

Električni BMW i3 je med preskusom podatke zbiral, a jih je tudi posredoval naprej. BMW i3 namreč zaradi svoje električne zasnove pošilja določene podatke v BMW telekomunikacijski center. Avto to samodejno počne prek rednih klicev v BMW center (Last State Call) vsakič, ko lastnik avto ugasne in zaklene.

• I3 zbira in posreduje naslednje podatke:
  - vsebino zbirnika o napakah,
  - podrobne podatke o stanju akumulatorjev (stanje napolnjenosti, temperatura posameznih celic),
  - posamezne točke, kjer je voznik pustil avto in ga zamenjal za drugo prevozno sredstvo (podatke pridobi od avta in ključa/mobilnika uporabnika),
  - podatke o izbranem voznem programu (eco/ecoplus/sport),
  - podatke o uporabi bencinskega motorja oziroma podaljševalnika dosega (če je vgrajen),
  - število priklopov priključka za polnjenje akumulatorjev,
  - kako in kje so bili akumulatorji napolnjeni (hitro, delno), kako polni so bili akumulatorji pred polnjenjem,
  - število prevoženih kilometrov, zabeleženo ob polnjenju,
  - višina napetosti polnjenja, morebitne napake,
  - lokacija zadnjih 16 polnjenj akumulatorja,
  - zadnjih 100 parkirnih lokacij avtomobila (podatek je možno dobiti le neposredno iz kontrolne enote).

Transparentnost, dostopnost, varnost in možnost izbire

Avtomobilski klubi, med njimi tudi Avto-moto zveza Slovenije, se zavzemamo za to, da bi se vozniki oziroma lastniki avtomobilov sami odločili, če želijo deliti podatke, ki jih zbirajo njihovi avtomobili, pa tudi s kom jih želijo deliti. Sodobni avtomobili zbirajo vedno več podatkov, prek katerih se lahko razberejo navade in ravnanje voznikov, ti podatki pa že posegajo v zasebnost. Zato je prav, da o njih odloča lastnik podatkov.

Avtomobilski klubi zato od avtomobilskih izdelovalcev zahtevamo, da javno objavijo seznam vseh podatkov, ki jih zbirajo in beležijo njihovi avtomobili. Ti seznami morajo biti za lastnike avtomobilov javno dostopni.

Avtomobilski klubi zahtevamo tudi, da do teh podatkov ob lastnikih lahko dostopajo tudi neodvisni serviserji in avtomobilski klubi, če jim to dovoli lastnik.

Avtomobilski izdelovalci morajo te podatke tudi ustrezno zaščititi in onemogočiti dostop tistim, ki za to nimajo dovoljenja.

Pomembno je tudi, da avtomobilski izdelovalci lastnikom omogočijo, da sami odločijo, če bodo te podatke delili in s kom jih bodo delili. Vgraditi bi morali mehanizem, prek katerega bi lahko izklopili dostop do podatkov, če to ni v nasprotju z zakonom ali varnostjo.

Serviser ve vse: slovenski BMW dobro pozna svoje stranke

ADAC preskus dveh avtov znamke BMW je nazorno pokazal, kaj vse o avtomobilu in o vozniku lahko izvejo na uradnem servisu BMW, pa tudi kaj vse lahko izve vsak, ki sam nabavi ustrezno programsko opremo in napravo za priklop na avtomobilski računalnik. Do vseh teh podatkov imajo seveda prek priklopa na avtomobilski računalnik dostop tudi mehaniki na slovenskih BMW servisih, ki ga izkoriščajo za boljšo diagnostiko in bolj kakovosten servis.

A slovenski avtomobili znamke BMW nekaj v preskusu opisanih podatkov sporočajo tudi na daljavo. Od lanskega julija naprej so namreč vsi njihovi novi avtomobili opremljeni s storitvijo BMW Teleservices, ki številne podatke sporočajo v servisne centre prek mobilne povezave. S to storitvijo opremljeni avti imajo namreč vgrajeno SIM kartico, prek katere poteka samodejen prenos podatkov v izbran BMW servisni center v Sloveniji. Običajno avto podatke pošilja v tisti BMW center, pri katerem je kupec avto tudi kupil; v servisnem centru tako serviserji že vnaprej vidijo, kaj je z avtom narobe, že vnaprej pa recimo lahko naročijo nadomestni del, ki ga avto rabi.

Vsak kupec ob nakupu avtomobila z vgrajeno SIM kartico, preko katere servisni partnerji pridobivajo podatke, prejme v podpis pogodbo s splošnimi pogoji delovanja storitve. Če se kupec z določili pogodbe o prenosu podatkov ne strinja in zavrne pošiljanje podatkov, mu pri BMW prekinejo takšno povezavo. Takrat SIM kartica ostane aktivna le še za BMW klic v sili.

Kdor nima pomislekov o deljenju svojih podatkov s tujci, bo takšno storitev zagotovo pozdravil, a pri tem velja kupce opozoriti, da pri BMW ne zbirajo le podatkov, ki so koristni za servisne storitve, pač pa tudi podatke, ki veliko povedo o vozniških navadah.

Moj avto, moji podatki: FIA kampanja My Car, My Data

 Mednarodna avtomobilistična zveza FIA, katere članica je tudi Avto-moto zveza Slovenije, je konec lanskega leta zagnala kampanjo “Moj avto, moji podatki”, s katero želi voznike seznaniti z dejstvom, da avtomobili zbirajo podatke, pa tudi katere podatke zbirajo, kam jih posredujejo, kdo ima do njih dostop. V sklopu te raziskave je 12 evropskih avtomobilskih klubov naredilo javno raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 12.000 voznikov.
Raziskava je pokazala, da 6 odstotkov vprašanih voznikov že ima avto, ki je povezan s svetom, 18 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da bo njihov naslednji avto povezan, 52 odstotkov vprašanih pa takšni avtomobili zanimajo.
56 odstotkov jih je tudi navedlo, da bi povezan avto kupili zaradi večje varnosti, 48 odstotkov zaradi manjše porabe goriva, 39 odstotkov pa zaradi izogibanja zastojem.

Med vprašanimi jih je 90 odstotkov zahtevalo, da podatki ostanejo v njihovi lasti, 91 odstotkov vprašanih želi možnost izklopa in vklopa deljenja podatkov, 76 odstotkov vprašanih si želi odločati o tem, kdaj in kako dolgo bodo delili podatke, 78 odstotkov vprašanih pa zahteva, da sami izbirajo, kdo bo popravljal njihov avto.

Zanimive so tudi bojazni pri zbiranju in posredovanju podatkov. 70 odstotkov vprašanih skrbi, da bi nekdo prek podatkov spremljal njihovo lokacijo, 86 odstotkov vprašanih skrbi, da njihovi podatki ne bi bili uporabljeni v komercialne namene, 85 odstotkov vprašanih skrbi varnost podatkov, 88 odstotkov vprašanih pa skrbijo posegi v njihovo zasebnost.

Velika večina vprašanih v raziskavi (kar 95 odstotkov) želi, da bi varnost in dostopnost njihovih podatkov urejala zakonodaja.