AMZS test otroških kolesarskih sedežev

Kolesarjenje je zdravo in zabavno - tako za odrasle kot za otroke. A preden so otroci dovolj veliki, da samostojno sedejo na kolo, imajo lahko za seboj že kar nekaj kolesarskih kilometrov na kolesu svojih staršev. O pripomočkih za prevoz otrok na kolesih smo v Motoreviji že večkrat pisali; najbolj razširjeni in priljubljeni so otroški kolesarski sedeži. A katerega - in kakšnega - izbrati? Odgovore ponuja AMZS test otroških kolesarskih sedežev …

Kot smo v Motoreviji že pisali, lahko otroka v posebnem otroškem kolesarskem sedežu na kolesu odraslega prevažamo na tri načine: tako, da v spredaj nameščenemu sedežu (ki je nameščen pred krmilom) gleda nazaj ali da v spredaj nameščenemu sedežu (nameščenem med krmilo in sedež voznika) gleda naprej, tretja možnost pa je namestitev sedeža za voznikom, torej zadaj nad kolesarskim prtljažnikom.
Na tokratnem testu smo pod drobnogled vzeli otroške kolesarske sedeže, ki so namenjeni namestitvi na drog okvirja tako, da otrok gleda naprej, in pa namestitvi zadaj na kolesarski prtljažnik. 
Sedem od preskušenih sedežev lahko namestimo na oba načina, dva od preskušenih sedežev istega izdelovalca sta namenjena vsak svojemu načinu namestitve - razlike so le v pritrdilnem mehanizmu. Zaradi lažje primerjave smo izbrane sedeže preskusili posebej v obeh načinih namestitve; tako smo dobili dve tabeli z rezultati, iz katerih se vidi, kako se posamičen sedež obnese v enem od obeh načinov namestitve. 

Na našem testu se je izkazalo, da najbolj varno otroke vozimo v sedežu, ki je nameščen na kolesarski prtljažnik. Poleg večje varnosti so glavne prednosti takšnega položaja še lažja namestitev, bolj toga oziroma čvrsta pritrditev na kolo in tudi večje udobje za otroka.

Sedež izdelovalca OKBaby najboljši v obeh položajih

Najbolje se je na našem preskusu odrezal sedež okbaby v obeh različicah - s pritrditvijo na drog okvirja spredaj in s pritrditvijo na prtljažnik zadaj. 
Pozitivno so nas presenetile meritve udobja sedenja pri namestitvi na drog okvirja; od vseh preskušenih sedežev je le ta sedež pri tem merilu dobil oceno zelo dobro. Sedež okbaby ima funkcijo nagiba sedeža (a le v različici s pritrditvijo na okvir droga), svetlobni odsevnik, zaščito za glavo otroka in zaščito pred slabim vremenom, dobro pa se je odrezal tudi na varnostnem preskusu.  
Najcenejši sedež na preskusu, sedež mr fox izdelovalca Belleli, se je v obeh načinih pritrditve uvrstil na drugo mesto našega preskusa. Ponuja zelo dobro nastavitev težišča sedeža, otroška kolesarska čelada pa se dobro prilega vdolbini v naslonjalu sedeža. Kot manjšo pomanjkljivost smo zabeležili višino naslonjala sedeža, ki je nekoliko nižja od standardne višine - zato sedež ni dobil najvišje ocene pri merilih varnosti in trpežnosti.

Poraženec preskusa: sedež izdelovalca Qibbel 

Sedež air izdelovalca Qibbel se je odrezal najslabše od vseh preskušenih sedežev. Glavni krivec za slab rezultat - in skupno oceno slabo - je prevelika vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov v prsnem delu oblazinjena varnostnih pasov za otroka. Policiklični aromatski ogljikovodiki v večjih koncentracijah so lahko kancerogeni in so zato v skladu z več varnostnimi standardi prepovedani v izdelkih, ki so namenjeni otrokom. Zaradi tega dejstva je sedež v obeh načinih pritrditve dobil najslabšo možno oceno, kar pomeni, da odsvetujemo njegov nakup in uporabo. 
Qibblov sedež air ima pomanjkljivost tudi pri varnostnem merilu: podstavek za noge ni prestal preskusa obremenitve; pri obremenitvi z maso 22 kg se je po nekaj sekundah zlomil.

Preveč elastični varnostni pasovi

Sedeža izdelovalcev Thule in Hamax nista prestala standardnega preskusa elastičnosti varnostnih pasov. Pri obeh sedežih so na preskusni mizi, kjer s posebno napravo raztegnejo varnostne pasove, zabeležili raztezek, ki je bil večji od dovoljenih 25 milimetrov. V praksi bi to lahko povzročilo, da se varnostni pas sedeža med vožnjo razrahlja in zdrsne z otrokove rame; v skrajnem primeru to pomeni, da otrok lahko vstane s sedeža ali pa pade iz sedeža tudi že ob manjšem trku. Ta pomanjkljivost ni vplivala na skupni rezultat, saj je verjetnost, da se to zgodi, zelo majhna. Vseeno pa uporabnikom teh sedežev svetujemo, da pogosto preverjajo, če so varnostni pasovi čvrsto pripeti in se prilegajo otrokovemu telesu. Po naših izkušnjah in informacijah uporabniki sedežev s preohlapnimi pasovi pogosto zvežejo oba pasova skupaj, a te pragmatične rešitve seveda ne moremo upoštevati na našem preskusu. 
Med pomanjkljivostmi moramo omeniti tudi trakove za pritrditev otroških stopal pri Hamaxovem sedežu caress; oba trakova sta se pri nateznem preskusu čvrstosti pretrgala. 

Zaščita otrokove glave

Otrok mora v otroškem kolesarskem sedežu vedno nositi čelado; to je uveljavljeno pravilo. A nekateri izdelovalci tega ne upoštevajo pri snovanju svojih sedežev. Sedeži bi morali namreč ponujati boljšo zaščito za otrokovo glavo ne le ob nesreči, ampak bi morali omogočati boljšo stabilizacijo otroka tudi med vožnjo - na primer med spanjem. 

Ta pomanjkljivost je lepo vidna med preskusnim trkom pri Thulejevem sedežu: pri bočnem trku se otrokova glava neprijetno nagne vstran, saj je naslonjalo ne zadrži v pokončnem položaju. Boljša stranska zaščita v višini glave in ramen bi bila koristna tudi ob manjših, nenamernih trkih v oviro. 
Da je mogoče zasnovati varen sedež, dokazujeta sedeža izdelovalcev OKbaby in Belleli, ki dobro ščitita otrokov trup in glavo, hkrati pa sta z ustrezno obliko vodil za noge otrok dobro zaščitena tudi pred neprijetnimi vremenskimi vplivi.  

Prvič so bili opravljeni preskusni trki na otroških kolesarskih sedežih

Namesto preskusov trpežnosti s trkom v prednji del avta, ki smo jih opravljali v preteklosti, smo čvrstost pritrditve sedeža na kolo preskusili na posebnem preskusnem trku, kjer smo analizirali, v kolikšni meri lahko kratek in močan udarec vpliva na različne pritrdilne sisteme. 
Preskus je pokazal, da nekateri izdelovalci znajo zasnovati čvrst in stabilen sistem pritrditve sedeža na kolo, pri drugih pa je še veliko možnosti za izboljšave. 
Pri nekaterih sedežih namreč lahko poči plastika pritrditvenega sistema ali pa se nosilec odtrga od sedeža; nekateri sedeži so se po takšnem udarcu povsem ločili od kolesa. Takšen scenarij se lahko slabo konča, saj s sedežem, ki se odtrga s kolesa, pride do sekundarnega trka, v katerem se lahko otrok huje poškoduje. 
Nov način preskušanja čvrstosti pritrditve je imel le majhen vpliv na skupno oceno, vseeno pa izdelovalce sedežev pozivamo, naj izboljšajo pritrditev sedežev na kolo. 

Otrokovo udobje med potovanjem je pomembno

Poleg položaja v sedežu otrokovo udobje med potovanjem merimo tudi s stabilnostjo sedeža med vožnjo kolesa. Presenečeni smo bili, da so se sedeži, pritrjeni na drog okvirja, pri tem merilu odrezali slabše kot sedeži, pritrjeni na kolesarski prtljažnik zadaj. Izjema je bil le sedež okbaby, v katerem je bila preskusna lutka mirna in brez poskakovanja tudi na izrazito slabi cesti. Na drugi strani je sedež urban iki, v katerem je lutka na slabi cesti močno poskakovala. 

Foto: sedeži nameščeni na prtljažnik zadaj

Katere pomanjkljivosti smo še zaznali na preskusu?

Thulejeva plastična zaščita nog otroka pred naperami kolesa močno moti pedaliranje voznika kolesa; ob vsakem obratu pedal se kolesarjeva noga dotakne plastične zaščite, kar je zelo moteče in neudobno. Na to pri Thuleju opozarjajo celo v svojih navodilih za uporabo. 
Pri nekaterih sedežih nas je zmotil mehanizem za premik sedeža naprej in navzdol; takšen mehanizem je občutljiv na vibracije in ne omogoča čvrste povezave s kolesom. 
Vzmeteno sedalo Hamaxovega sedeža močno vibrira med vožnjo, še zlasti pri hitrih menjavah smeri oziroma izogibanju oviram. 
Noben od preskušenih sedežev ne omogoča prav hitre in enostavne pritrditve na kolo. Na nekatera kolesa - na primer na športna kolesa z okviri iz ogljikovih vlaken - namestitev otroškega sedeža sploh ni dovoljena. Težava je tudi posebno orodje za pritrditev sedeža na kolo, ki ga mora za marsikateri sedež priskrbeti uporabnik, saj ga ni v prodajnem kompletu. A tudi pri sedežih z vključenim orodjem za pritrditev pogosto ni bilo mogoče pravilno namestiti sedeža na kolo. Prva namestitev je zato praviloma zelo zamudna, zlasti pri sedežih izdelovalcev Bellelli in Qibbel. 
Izjema je Thulejev sedež, ki ga lahko enostavno pritrdimo na kolo. 
Pri sedežu izdelovalca Bobike je treba sneti čelado z otrokove glave, če želimo otroka pravilno pripeti v sedež z varnostnimi pasovi.
Kar nekaj težav smo imeli tudi z zaščito stopal na sedežih; pri Bellelijevih sedežih ostanek zaščitnega traku štrli navznoter in se dotika naper koles.
Prilagoditev težišča zadnji osi kolesa je pomemben dejavnik za stabilnost vožnje. Po naših izkušnjah je najbolje, če je težišče otroškega sedeža od 8 do 10 centimetrov za osjo kolesa. Pri nekaterih sedežih - na primer pri sedežu okbaby - lahko težišče prilagajamo s preprostim potegom vzvoda ali nastavitvijo nagiba naslonjala, pri marsikaterem sedežu pa to ni mogoče. 
Pogosto otroci med kolesarjenjem - še zlasti mlajši - zaspijo v svojem sedežu. Pri tem glava otroka zaniha vstran ali pa naprej, kar je lahko neudobno za otroka. Tu so v prednosti sedeži s temeljitejšo bočno zaščito in sedeži, ki omogočajo nagib naslonjala - takšna sta na primer zmagovalna sedeža na našem preskusu. 

Zadaj je varneje kot spredaj

Otroški sedeži za pritrditev spredaj so primerni za do 15 kilogramov težke otroke. S takšnim sedežem imajo starši svojega otroka vedno na očeh. V tem primeru je priporočljiva namestitev dodatnega vetrobranskega stekla za zaščito pred vetrom in ostalimi vplivi. 
A namestitev sedeža na drog okvirja kolesa pogosto ni mogoča. Namestitev na drog vilic krmila ovira premalo prostora za pritrdilni mehanizem, zato lahko hitro pride do napačne namestitve, ki ne omogoča stabilne pritrditve sedeža. 

Sedeži namešečeni na drog okvira kolesa

Otroški sedež pred voznikom kolesa zmanjšuje tudi vodljivost kolesa. Kolo sicer lahko dokaj enostavno potiskamo naprej z eno roko na sedežu in drugo na krmilu, a pogosto je težko varno in enostavno zajahati kolo s sedežem na drogu okvirja. 
Sedež spredaj moti tudi vožnjo kolesa, saj širok sedež z nastavki za noge otroka moti pedaliranje; poganjati je treba s široko razkrečenimi nogami, pri katerem kolena voznika pogosto udarijo ob otroški sedež. Če ima kolo nizko nameščeno krmilo, se kolesar z zgornjim delom telesa naslanja na naslonjalo otroškega sedeža, kar seveda vpliva na udobje kolesarjenja. 
Pri nekaterih mestnih ali treking kolesih z dovolj visokim drogom krmilnih vilic je pravilna namestitev otroškega sedeža spredaj sicer mogoča, a upoštevati je treba tudi druge pomisleke pred uporabo takšnih sedežev. Eden od teh je ustrezna zaščita pri čelnem trku v oviro: preskusili smo, kako se takšna namestitev obnese pri trku v oviro s hitrostjo 16 km/h. 
Kot smo predvidevali, se takšen trk lahko konča s hudimi posledicami za otroka in za kolesarja. Pri takšnih obremenitvah kolesar z močjo svojih rok oziroma mišic namreč ne more preprečiti, da njegov gornji del trupa ne bi zadel v otroški sedež in ga potisnil naprej; pojemek znaša 9 g, kar pomeni, da bi morale roke kolesarja zadržati težo lastnega trupa, ki ob takšnem pojemku znaša 600 kg.   

Povedano drugače: sedež, nameščen na drog okvirja, ob trku ne ponuja enake varnosti kot sedež, pritrjen zadaj na kolesarski prtljažnik. 

AMZS priporočila za uporabnike