1987
+386 1 530 53 53
Razmah kolesarjenja v zadnjih letih je znova spodbudil razpravo o kolesarskih čeladah. Čeprav uporaba čelade za starejše od 18 let pri nas ni obvezna, pa se vseeno zdi, da se povečuje delež kolesarjev z zaščitno čelado na glavi, kar je seveda pohvalno. Da ni vseeno, kakšno čelado si nataknemo na glavo, veste že iz prejšnjih naših testov čelad, temu dejstvu pa pritrjuje tudi naš tokratni test, na katerem smo preskusili 14 kolesarskih čelad za mestno in rekreacijsko kolesarjenje.
Po nekaterih podatkih, razvidnih iz statistike prometnih nesreč, ki beleži uporabo zaščitne čelade, se uporaba zaščitne čelade pri odraslih kolesarjih povečuje: če je v obdobju od 2011 do 2015 čelado uporabljalo manj kot 30 odstotkov kolesarjev, je v zadnjem petletnem obdobju ta delež narasel na več kot 30 odstotkov. Nekatere druge raziskave po drugi strani govorijo o precej manjšem deležu kolesarjev s čelado, a tudi te raziskave ugotavljajo povečevanje uporabe čelade.
Zakaj čelada?
Čelada je med redkimi zaščitnimi sredstvi, ki lahko zaščiti glavo pred nevarnimi poškodbami ob padcih. Čelada padca sicer ne more preprečiti, prav tako ne more varovati drugih delov telesa, ki se pri padcih ali trkih lahko poškodujejo, a prav udarci z glavo v oviro imajo lahko najhujše posledice. Pri padcu je pogosto sila udarca v glavo osredotočena na zelo majhno površino, kar je lahko recept za hudo poškodbo; s čelado na glavi se sila udarca razprši na precej večjo površino, v idealnih razmerah pa silo udarca v celoti nase prevzame čelada.
Temeljit preskus
Poglavitna naloga čelade je torej zaščita glave pri udarcih. Čelade na AMZS testu morajo na primer prestati test absorbcije sil ob udarcu, pri katerem v čelado udarita nakovali z ravno in zaobljeno površino. Pri tem preskusu se merijo linearni pospeški, ki simulirajo neposreden udarec.
Z merjenjem rotacijskega pospeška se meri odpornost čelade na udarce z oplazenjem, ki so v resničnem življenju pogosti - pri teh udarcih se čelada skuša zavrteti, pri tem pa lahko poškoduje glavo.
Preskusili smo tudi odpornost čelade na sile, ki skušajo čelado od spredaj ali zadaj strgati z glave. Izmerili smo tudi stabilnost podbradnega paščka in čvrstost zaklepne sponke - pašček in zaklepna sponka morata zdržati določeno obremenitev. Pomembna lastnost čelade je njena vidnost v temi, za kar poskrbijo svetlobni odbojniki; preverili smo njihovo razporeditev, postavitev in velikost, dodatna svetilna telesa pa so zvišala oceno.
Pri čeladi je pomembna tudi njena namestitev in pritrditev na glavo. Del tega preskusa je bil zato tudi natančen pregled čelade in njenih delov, saj je pomembno, da na čeladi ni nobenih štrlečih ali ostrih delov. Drug sklop preskusa je ugotavljal udobje in rokovanje s čelado; pri tem smo pregledali navodila, ocenili nastavljivost in nameščanje čelade na glavo ter njeno snemanje z glave, preverili udobje pri nošenju, podbradni pašček, zračenje in morebitno zastiranje pogleda, preskusili pa smo tudi, kako lahko čelado očistimo.
V tretjem sklopu smo preverili, če čelade zdržijo predpisane temperature po standardu DIN.
V četrtem sklopu smo v laboratoriju iskali strupene materiale v oblazinjenju in podbradnih paščkih.
14 čelad za kolesarjenje v urbanem okolju
Letošnji test je zaobjel 14 kolesarskih čelad različnih izdelovalcev oziroma ponudnikov. Večina preskušenih čelad je na voljo tudi v slovenskih trgovinah - pravih ali spletnih. Čelade, ki smo jih preskusili tokrat, so po besedah izdelovalcev namenjene kolesarjem za vsakodnevno uporabo v urbanem okolju, čeprav jih seveda lahko uporabljamo tudi povsod drugje - le za kakšne divje terenske spuste ali za dirke je pametneje izbrati bolj specializirane čelade.
Dobra zaščita že za 60 evrov
Najprej dobra novica: za dobro zaščito glave pred nevarnimi udarci ob padcih je treba odšteti le 60 evrov. Toliko namreč stane Fischerjeva čelada urban plus, ki od vseh preskušenih čelad ponuja najboljšo zaščito pred poškodbami glave. A dobra novica je tudi, da nobena od preskušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo.
Z najboljšo skupno oceno na testu se je sicer odrezala Uvexova čelada city i-vo MIPS, ki se je pri zaščiti ob padcu izkazala z drugo najboljšo oceno, pri udobju in rokovanju pa si prvo mesto deli s Cratonijevo in Girovo čelado. Pri odpornosti na vročino in strupenih materialih se je čelada odrezala z oceno zelo dobro, kar pomeni, da gre za čelado z dobrimi in uravnoteženimi lastnostmi, za katero pa je treba kar globoko seči v žep - stane namreč 120 evrov.
Naš tokratni test je tudi odkril, da so nekatere čelade pri zaščiti ob padcih pokazale slabosti. To se je zlasti zgodilo pri nekaterih testih - na primer pri odpornosti čelade na sile, ki skušajo čelado sneti oziroma strgati z glave. Poleg zakonsko zahtevane odpornosti na sile od spredaj smo na našem testu čelade skušali z glave sneti tudi od zadaj, pri čemer so se štiri preskušene čelade odrezale precej slabo. Ob padcu zato te čelade - Uvexova, Scottova, ABUS-ova in Girova - ne ponujajo popolne zaščite glave ob padcu. Pozivamo izdelovalce čelad, da v svoje preskuse vključijo tudi tega.
Posledica: pri kolesarjenju ponoči drugi udeleženci v prometu kolesarja prepoznajo in vidijo bistveno težje kot ostale. Vzoren primer v temi dobro vidne čelade je Fischerjeva čelada, ki ima nalepljene tako svetlobne odbojnike kot na začelje vgrajeno LED svetilko. Opozorilo uporabnikom: LED svetila ne pomagajo, če jih pred vožnjo ne prižgemo.
Precejšne razlike smo zaznali tudi pri masi čelad, ki je praviloma posledica zasnove in dodatne opreme. Preskušene čelade lahko po zasnovi razvrstimo v tri skupine. V prvi so čelade, pri katerih sta zunanja školjka in čvrsta pena vliti v enem kosu, kar pomeni manjšo maso in večjo čvrstost; tako izdelana je večina čelad na našem preskusu. V drugi skupini so čelade s trdo zunanjo školjko, ki obdaja čvrsto plastično peno. Čvrsta zunanja školjka dobro ščiti pred udarci, a poveča skupno maso - takšna je B’Twinova čelada. V tretji skupini so čelade z zunanjo školjko in tanko plastjo mehkejše pene pod njo - takšna je Fischerjeva čelada.
AMZS priporočila izdelovalcem
| Izdelovalci morajo izboljšati vidnost čelad v temi. Pet preskušenih čelad (Cratoni, Giro, Lazer, POC in Specialized) je pri tem merilo dobilo le oceno pomanjkljivo ali slabo. |
| Na preskusu odpornosti na vročino so štiri čelade (B’Twin, Bell, Fischer in Nutcase) pokazale pomanjkljivosti: zlepljeni deli so se odlepili ali pa so se plastične školjke deformirale. Tudi pri visokih temperaturah se čelade ne smejo deformirati na način, da nastanejo ostri robovi. |
| Tri preskušene čelade (Lazer, POC in Specialized) so imele nepopolne oznake. |
AMZS priporočila uporabnikom
| Pri nakupu izberite čelado, ki je opremljena z velikimi in pravilno razpostavljenimi svetlobnimi odsevniki - še bolje je, če je čelada opremljena z LED lučmi, ki pa jih mora kolesar tudi dosledno vklapljati. Izberite čelado v svetlih in kričečih barvah. Takšne čelade niso le bolje vidne, ampak se na vročem soncu tudi manj segrevajo kot temne čelade. |
| Ne glede na rezultate na testih je prava čelada le tista, ki se dobro prilega obliki glave. Zato čelade nikoli ne kupujte na pamet, ampak jo pred nakupom dobro pomerite in preskusite. Preskus naj traja nekaj minut, če je le možno pa se s čelado na glavi odpeljite na preskusno vožnjo. Čelada naj se pravilno in tesno prilega, a med nošenjem vas ne sme tiščati! |
| Če je čelada že doživela padec, jo je treba zamenjati za novo, čeprav na prvi pogled ni opaziti poškodb. Strukturna poškodba notranjega dela čelade lahko ob prihodnjem padcu poslabša stopnjo zaščite. |
| Čelada se mora tako prilegati glavi, da je pri zapetem zaščitnem paščku ne moremo sneti z glave s potegom nazaj. |
Video: Napihljiv varnostni ovratnik
Hövding 3
Hövdingov ovratni varnostni meh deluje tako, da se napihne prek glave kolesarja, ko tipala v njem zaznajo specifično gibanje (pospeške in pojemke) kolesarjevega zgornjega dela telesa ob začetku padca s kolesa.
Naš test - in tudi že predhodni testi - je pokazal, da takšen varnostni meh zares odlično ščiti kolesarjevo glavo pred poškodbami zaradi udarca v trdo podlago ali v trde predmete. A pogoj za tako dobro zaščito je, da se takšen varnostni ovratnik tudi v resnici sproži: med našimi preskusi smo naleteli na nekaj scenarijev, ko se varnostni meh kljub padcu ni sprožil, na primer pri topih udarcih brez rotacije voznikove glave. Kot lahko vidimo iz fotografije, sistem odlično deluje, ko voznik naredi premet čez krmilo kolesa.
Takšen varnostni ovratnik je tudi precej neroden med kolesarjenjem, saj je težak, ob visokih temperaturah pa se kolesar s takšnim ovratnikom še bolj poti kot sicer. Neudobje prinašajo tudi gube, ki nastanejo, ko se ovratnik premika okoli vratu. Hövdingovega varnostnega ovratnika še nismo zasledili v slovenskih trgovinah (tudi ne v spletnih), v Nemčiji pa stane od 320 do 350 evrov.
