Energetski bobni vojne

V zadnjem mesecu dni se je svet postavil na glavo; po letih blaginje, tehnološkega napredka in civilizacijskega razvoja v naši bližini spet odmevajo bobni vojne, za katere smo mislili, da nam jih nikoli več ne bo treba poslušati. Čeprav eksplozij ruskih raket v Ukrajini v naših krajih ne slišimo, občutimo posledice ruskega napada na Ukrajino: draži se elektrika, draži se plin, draži se kurilno olje - in draži se gorivo za naše avtomobile. 

Kako se bo razpletla ta kriza, v tem trenutku nihče ne more napovedati, se je pa morala zganiti vlada in poseči na trg energentov. 15. marca je z odlokom za 30 dni določila najvišje maloprodajne cene goriv: za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina lahko odštejemo največ 1,503 evra, za liter dizla pa 1,541 evra.
Ukrep vlade seveda pozdravljamo, saj bi se ob neukrepanju cene goriv verjetno še zviševale in še bolj vplivale na družinske proračune: v sosednji Italiji je bila na primer cena za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina 17. marca 2,261 evra, liter dizla pa je stal 2,222 evra. 
Kar ob tem bode v oči, je nekonsistentnost in slab spomin naših vladajočih. Ista vlada je namreč jeseni 2020 dovolila prosto oblikovanje cen pogonskih goriv - navkljub opozarjanju, tudi AMZS, da trg pogonskih goriv obvladujeta le dva glavna ponudnika in da zato mehanizmi prostega trga ne delujejo. 
Minister iste vlade, ki je ob očitnem monopolu oziroma duopolu dovolila prosto oblikovanje cen goriv, je zdaj ob omejitvi cen celo javno zapisal, da “na trg posegamo zato, da umirimo pohlep slovenskega naftnega monopolista in državljanom ter gospodarstvu zagotovimo ustrezne cene energentov.” Dejstvo, da pri ceni vsakega litra bencina plačamo skoraj 64 odstotkov za dajatve državi, “pohlep slovenskih naftnih monopolistov” postavlja v drugačno luč, mar ne? . 
V razvitem svetu se na slovenske politične zdrahe ne ozirajo. Po vsej Evropi se ukvarjajo z energetskimi izzivi. Med temi je tudi poziv k razmisleku o zelenih energetskih politikah, ki se ob vprašanju, kako se bomo greli in premikali brez ruskega plina in nafte, kar naenkrat ne zdijo več tako pomembne. Nismo namreč edini, ki se sprašujemo, kaj se bo zdaj zgodilo s prehodom na električno mobilnost glede na to, da vojna na evropskem pragu vpliva tudi na pridobivanje elektrike oziroma vire evropske električne energije …