Cene goriv: Odvečne skrbi?

Hrvaška vlada je za 30 dni omejila najvišjo ceno bencina in dizelskega goriva (na 1,48 oziroma 1,466 evra). Tudi nemški minister za promet je napovedal, da bo nemška vlada posegla v ceno bencina - ko bo ta narasla na 1,99 evra za liter. V uredništvu se sprašujemo, kdaj - oziroma pri kateri ceni - bo cene pogonskih goriv omejila tudi naša vlada. Kako visoko je postavljen naš prag mobilnostne bolečine? Pri 1,6 evra? 1,7? 1,8?

Velja pa opozoriti na razliko v mehanizmih omejevanja cen goriv med Hrvaško in Nemčijo. Hrvaška je omejila maloprodajno ceno goriv, kar pomeni, da morajo razliko med tržno in regulirano ceno goriva pokriti distributerji, (ki zaradi manjših marž že napovedujejo ukrepe - da na primer ne bodo več prodajali “premium” goriv, s katerim bi imeli največ izgub). Nemci gredo v drugo smer: napovedujejo znižanje dajatev na pogonsko gorivo, ki tudi pri njih predstavljajo dve tretjini maloprodajne cene. Opazite razliko?

Kako bo to izpeljala naša vlada, ko se bo - če se bo - odločila omejiti najvišje cene pogonskih goriv? Če sodimo po nedavni odločitvi vlade, da v začetku novembra ponovno uvede regulirano ceno kurilnega olja, je izbrala hrvaški model: vlada je namreč distributerjem omejila maržo (na 6 centov pri litru kurilnega olja) oziroma njihov zaslužek, v dajatve pa ni posegla.

Ni odveč, če na tem mestu ponovimo, kako je sestavljena maloprodajna cena goriv pri nas. V ceni litra 95-oktanskega bencina ima cena goriva 36,739-odstotni delež (ki vsebuje tudi zaslužek trgovca), taksa CO2 znaša 4,67 odstotka, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije 0,8 odstotka, trošarina: 38,767 odstotka, prispevek za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije 0,99 odstotka, davek na dodano vrednost (na vse skupaj) pa 18,03 odstotka. Od vsakega litra bencina torej državi plačamo skoraj 64 odstotkov cene, kar ob današnji maloprodajni ceni 95-oktanskega bencina (na bencinskih servisih ob avtocestah) pomeni skoraj 90 centov.
Meni se zdi, da teh 90 centov ponuja kar debelo rezervo za učinkovito blaženje cenovnega primeža pri gorivih; vsekakor debelejšo kot 52 centov, kolikor od vsakega litra dobijo naftni trgovci.
Pri kurilnem olju je vlada sicer znižala marže trgovcev, pri gorivu pa bo morda drugače. Nekaj optimizma namreč zbuja twit visokega predstavnika sedaj vladajoče stranke iz leta 2016, ki je bila takrat v opoziciji: “Prodajna cena bencina bi lahko bila 0,40 eura in cena dizla 0,35 eura, če nam Vlada RS ne bi nabila toliko dajatev”. Glede na to, da ima zdaj škarje in platno v rokah takratna opozicija, so naše skrbi o previsokih cenah goriva morda odveč …