Lahko plačam, prosim?

Letos je bilo v prvih štirih mesecih pri nas na novo registriranih 666 električnih avtomobilov - 222 avtomobilov oziroma 33 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Je Slovenija končno zajahala električno-mobilnostni val. Ne, ni ga.

Delež električnih avtomobilov v skupni prodaji novih avtomobilov je še vedno manjši od štirih odstotkov; v istem časovnem obdobju je bil delež na novo registriranih električnih avtomobilov na skupnem trgu EU skoraj 11-odstoten, v (naprednejših) državah zahodne Evrope pa še precej večji.  
O razlogih, zakaj se električni avtomobili v Sloveniji ne prodajajo dobro, smo v Motoreviji veliko pisali. Seznam je dolg, po zaključku našega enoletnega testa električnega avtomobila (o katerem lahko več preberete na 34. in 35. strani tokratne Motorevije) pa na seznam ovir prepočasnega uveljavljanja električne mobilnosti dodajamo še eno oviro: neverjetno zapletene postopke in sisteme plačevanja za električno energijo na javnih avtomobilskih polnilnicah električne energije. Že v Sloveniji ima vsak od ponudnikov električne energije za avte - in teh je kar nekaj - svoj sistem identifikacije in plačevanja energije, v tujini pa je teh sistemov še več. Zgoraj podpisani imam na svojem mobilniku 11 aplikacij za identifikacijo in plačevanje električne energije, a tudi to ni zagotovilo, da lahko električni avto priklopim na javno polnilnico, začnem in tudi uspešno končam s polnjenjem. Nazadnje sem moral po uspešnem polnjenju avta pritisniti velik rdeč gumb (ob katerem piše “Emergency Shutdown”), da sem lahko odklopil polnilni kabel in se odpeljal proti domu. 
Kje je problem? Ponudniki električne energije zasledujejo poslovni model ponudnikov mobilne telefonije; nabirajo in novačijo naročnike na svoje storitve namesto, da bi beležili in zaračunavali pretočeno električno energijo. Si predstavljate, da bi lahko točili bencin le na bencinskih servisih, s katerimi imate sklenjeno naročniško pogodbo? Ali kupovali kruh le v trgovinah, s katerimi ste podpisali pogodbo in počakali na njihovo identifikacijsko kartico?
Na srečo so v tujini pametnejši od nas; Nemčija je lani sprejela zakon, ki ponudnikom električne energije za avtomobile zapoveduje, da morajo na javnih polnilnicah omogočiti identifikacijo in plačevanje z uveljavljenimi kreditnimi in debetnimi karticami, nekaj podobnega pa pripravlja tudi Evropska komisija na EU ravni. 
Avto-moto zveza Slovenije se pridružuje tem pobudam in zahteva od nove slovenske vlade, da čim prej z zakonom prisili ponudnike, da omogočijo plačevanje električne energije za avtomobile s kreditnimi in debetnimi karticami. Če lahko s plačilno kartico plačamo sendvič na bencinskem servisu, ni prav nobenega razloga, da ne bi na enak način plačali tudi pretočene električne energije. Naša pobuda morda res ne bo čez noč rešila vseh naših elektro-mobilnostnih zagat, je pa zagotovo eden od odločnih korakov v pravo smer.