Šest desetletij

"Reševanje obširne problematike s področja motornega prometa je privedlo Avto-moto zvezo Slovenije do sklepa, da prične izdajati ta časopis, ki bo zaenkrat izhajal mesečno. Seznanjal bo našo javnost in članstvo z novostmi iz avtomobilske tehnike in proizvodnje, o športu doma in v tujini, gradnji in opremi cestnih objektov, obravnaval bo vprašanja avtomobilskega turizma, varnosti prometa, društvenega življenja itd."

Tako je bilo januarja 1957 zapisano v prvi številki časopisa Avto-moto, ki se je pozneje preimenoval v Motorevijo, zapis pa zelo jedrnato povzema vsebinsko zasnovo, ki ji še danes, 60 let po izdaji prvi številke, lahko brez oklevanja pritrdimo.

Pregled objavljenih člankov v minulih šestih desetletjih izhajanja Motorevije dokazuje, da je revija začrtano zasnovo uresničevala. Pregled objavljenih člankov, ki smo ga objavljali v lanskih številkah Motorevije, nazorno kaže tako razvoj Avto-moto zveze Slovenije in v njo včlanjenih avto-moto društev, obenem pa je obširna kronika dogajanja v slovenskem avtomobilizmu, prometu, avto-moto športu. Marsikateri dogodek ali dejanje v preteklosti bi utonilo v pozabi, če ne bi bilo popisano v Motoreviji.

Ob vsem tem pa ne gre spregledati, da Motorevija ni bila le kronist določenega časa v avtomobilskem, prometnem, športnem dogajanju, pa tudi v delu Avto-moto zveze in njenih društev, temveč je svojim bralcem ponudila številne vsebine, do katerih sicer bralci Motorevije, pa tudi širše okolje, ne bi prišlo. To še zlasti velja za različne preskuse kot so testi pnevmatik, otroških varnostnih sedežev, varnostne zasnove in varnostnih naprav v avtomobilih, na področju prometa in prometne varnosti, mobilnosti, ekologije, turizma… Uredništvo Motorevije je ne samo znalo najti pot do vseh teh vsebin, temveč je pri njihovih zasnovah tudi aktivno sodelovalo in jih sooblikovalo – in tako je tudi še sedaj.

V Uredniškem svetu Motorevije, ki bdi nad uresničevanjem programske zasnove Motorevije, se velikokrat vprašamo, ali smo na pravi poti ali bi morda bralcem ponudili še več. Zamisli posameznikov o tem, kako bi lahko še popestrili vsebino Motorevije, je precej. A ko je neodvisna inštitucija preverila, kaj bralci menijo o Motoreviji, je ugotovila, da skoraj vsi prejemniki Motorevije, torej člani avto-moto društev – revijo vzamejo v roke, jo vsaj prelistajo, več kot polovica pa prebere vse ali vsaj nekaj člankov. Velika večina je tudi zadovoljna z zdajšnjo vsebinsko zasnovo in ne pogreša dodatnih vsebin. Veseli smo, da je tako.

Vloga Motorevije je danes bistveno drugačna kot je bila v preteklosti. Tedaj je bila praktično edina vez Avto-moto zveze Slovenije in avto-moto društev s člani. Danes so na voljo številne druge možnosti: od internetnih strani, neposredne naslovljene e-pošte do različnih družbenih omrežij. Vse to nedvomno zahteva tudi prilagoditev Motorevije, tako po vsebinski kot oblikovni plati. Motorevija že kar nekaj časa ni več na voljo zgolj v tiskani obliki, temveč tudi s samostojno aplikacijo, pa s svojimi internetnimi stranmi, spogleduje se z družbenimi omrežji… A ne glede na obliko, je najpomembnejša vsebina. V Uredniškem svetu si bomo skupaj z uredništvom še naprej prizadevali, da bi bila takšna, da boste v Motoreviji tudi v njenem sedmem desetletju izhajanja, v katero vstopa s to številko, našli zanimive in koristne informacije – pa naj bo v tiskani, digitalni ali kakšni drugačni obliki.