Prevare pri izpustih tovornjakov – tudi pri nas?

Kot smo pisali v prejšnji Motoreviji, je sistem vbrizgavanja sečnine v izpušni sistem zelo učinkovit način za čiščenje zdravju škodljivih dušikovih oksidov iz izpuha dizelskih motorjev. A takšna rešitev ni zastonj; vozniki morajo tekočino adblue redno dotakati v posebne posode, sicer njihovi dizelski motorji ne delujejo. Pa je res tako? Kot vse kaže, vozniki tovornjakov pogosto uporabljajo posebne elektronske naprave, s katerimi preslepijo motorno elektroniko, da motor nemoteno deluje tudi brez vbrizgavanja sečnine, kar je kemična oznaka dodatka adblue. S tem privarčujejo nekaj denarja, a zato v okolico spuščajo velike količine dušikovih oksidov. Tudi na naših cestah …

Nedavno je mednarodna nevladna transportna organizacija ICCT (International Council on Clean Transportation), ki je v preteklosti objavljala tudi rezultate realnih merjenj izpustov dizelskih osebnih avtov, objavila poročilo, v katerem so primerjali izpuste dušikovih oksidov težkih tovornjakov in osebnih avtomobilov. Pri ICCT so odkrili, da so izpusti iz sodobnih težkih tovornjakov, katerih motorji ustrezajo okoljevarstvenim standardom euro 5 in euro 6, v realnem prometu precej čistejši od izpuhov osebnih avtomobilov. Če po meritvah v realnem prometu dizelski osebni avti v povprečju v zrak izpustijo 500 miligramov NOx na kilometer, sodobni težki tovornjaki v zrak v povprečju realno izpustijo le 210 miligramov NOx na prevožen kilometer.

Strožja merila za sodobne tovornjake in avtobuse

Rezultat primerjave je na prvi pogled nepričakovan, saj težki tovornjaki v očeh laikov veljajo za velike onesnaževalce okolja. A v resnici ni tako: tovornjaki in avtobusi s sodobnimi motorji že leta za odstranjevanje dušikovih oksidov iz izpuha uporabljajo sistem vbrizgavanja sečnine oziroma dodatka adblue, saj brez teh sistemov ne bi mogli doseči zahtevanih okoljevarstvenih norm. A tovrstne sisteme uporablja tudi veliko osebnih avtomobilov s sodobnimi motorji, pa vseeno prihaja do razlik. Zakaj? Odgovor se skriva v precej strožjem in bistveno bolj realnem merilnem ciklu, ki velja za homologacijo tovornih vozil oziroma njihovih motorjev. Uradne meritve tovornih vozil in avtobusov namreč že dlje časa potekajo po strožjih merilih, med njimi pa so tudi meritve v realnem prometu (RDE), ki jih pri osebnih avtih (še) ni treba opravljati. Uradne meritve osebnih avtov so – kot smo v Motoreviji že večkrat obširno pisali – precej bolj ohlapne, saj dopuščajo številne prilagoditve in “optimizacije”, ki z vožnjo v pravem prometu nimajo veliko skupnega. Rezultat vsi dobro poznamo: dizelski osebni avti so čisti le pri laboratorijskih meritvah, v prometu pa iz njihovih izpuhov pride bistveno več škodljivih snovi, med njimi tudi zdravju nevarnih dušikovih oksidov.

Poceni naprava za preslepitev elektronike

Pa so sodobni tovornjaki res tako čisti, kot kažejo meritve? So, a le če njihov sistem čiščenja z vbrizgavanjem dodatka adblue deluje, kot mora. Da bi preprečili zlorabe, so vsi dizelski motorji (tako avtomobilski kot tovornjaški) zasnovani tako, da ob pomanjkanju tekočine adblue prenehajo delovati. To jim ukaže ustrezno sprogramirana motorna elektronika, ki med drugim voznika že predhodno opozarja, da v vozilu zmanjkuje tekočine adblue in naj jo čimprej natoči. A z ustrezno elektronsko napravo se da motorno elektroniko preslepiti, da je tekočine dovolj, čeprav je v resnici ni oziroma čistilni sistem te ne vbrizgava v izpušni sistem. Motor zato nemoteno deluje naprej in tovornjak se mirno vozi po cestah brez delujočega sistema čiščenja dušikovih oksidov iz izpuha.

S tem voznik ali lastnik tovornjaka sicer privarčuje kar nekaj denarja, a hkrati močno onesnažuje okolje.

Ne samo vzhodnjaki, tudi Slovenci

Tovrstne sisteme naj bi najprej začeli uporabljati vozniki iz vzhodnih držav, ki vsakodnevno vozijo po evropskih cestah, zdaj pa so razširjeni tudi drugod. Žal tudi pri nas: zgolj nekaj besed v spletnem iskalniku je odkrilo kar nekaj ponudnikov tovrstnih naprav, ki jih lahko kupimo pri nas.

Besedilo značilnega oglasa, ki ponuja takšno elektronsko napravo, se glasi:

Takšen oglas v slovenskem jeziku in s slovensko telefonsko številko za naročilo opozarja, da tovrstne sisteme za goljufanje uporabljajo tudi slovenski vozniki oziroma lastniki tovornih vozil. To nam je potrdil tudi slovenski voznik tovornega vozila, ki takšne sisteme dobro pozna; priznava, da jih že dlje časa uporablja velik del slovenskih tovornjakarjev. Kako zanesljive so njegove trditve, lahko le ugibamo, a z gotovostjo lahko napišemo, da so tovrstne goljufive naprave na naših cestah zelo pogoste; vgrajene naj bi jih imelo veliko tovornjakov iz vzhoda, očitno pa tudi veliko slovenskih tovornih vozil, ki so vsakodnevno na poti po cestah zahodne Evrope.

2000 evrov prihranka na leto

Razlog za vgradnjo in uporabo takšnih naprav je jasen; kot smo pisali že v prejšnji številki Motorevije, tekočina adblue ni zastonj in tovornjaki, ki so nenehno na cesti, je porabijo veliko. Po besedah našega sogovornika lahko z uporabo takšne naprave tovornjakarji privarčujejo približno 2000 evrov na leto na vozilo, kar ni majhna vsota, še zlasti ne v tako konkurenčnem poslu, kot je prevozništvo oziroma transport.

Uradni organi težav ne poznajo

Avtomobilska industrija je trenutno upravičeno na udaru javnosti zaradi svojih nečednih in goljufivih ravnanj pri doseganju okoljevarstvenih standardov – že letos jeseni bodo standardi in predvsem merilne metode za osebne avtomobille precej strožje. A zdaj je očitno, da tudi tovorni promet, ki je na sistemski ravni precej bolj reguliran, ni tako čist, kot smo mislili – le da so pri tovornjakih za to krivi posamezniki. Tu bi morale nastopiti ustrezne inštitucije in poiskati ter kaznovati tiste, ki tako goljufajo.

Tudi zato smo nekaj vprašanj na to temo naslovili na inštitucije, ki pri nas skrbijo za izvajanje zakonov s področja prometa – na ministrstvo za infrastrukturo oziroma na njegov inšpekcijski organ, inšpektorat za infrastrukturo. Z inšpektorata so nam odgovorili, da njihova inšpekcija za cestni promet (IRSI) doslej še ni obravnavala primera uporabe takšnih naprav. Pri svojih inšpekcijskih pregledih oziroma cestnih pregledih opravijo predvsem vizualni pregled vozila in oceno tehničnega stanja, temeljitih meritev izpuha s posebnimi merilnimi napravami pa ne morejo izvajati.

Tovornjakarjem z vgrajeno goljufivo napravo se torej na naših cestah ni treba bati nikogar – tudi pri izrednih pregledih jim tovrstnih naprav ne morejo odkriti. Naš sogovornik iz vrst tovornjakarjev nam je zagotovil, da tako temeljitih pregledov (s posebnimi prenosnimi merilnimi napravami) ni bil deležen niti nikjer v tujini.

Bleščeče novi težki tovornjaki, ki se v tisočih vsakodnevno valijo po naših cestah, torej niso nujno tako čisti, kot pravijo tehnični podatki in številne meritve. K slabemu zraku in visokim koncentracijam nevarnih dušikovih oksidov očitno pripomorejo več, kot smo mislili doslej. Bomo ukrepali?

Goljufanje: odkritje z meritvami

Obseg goljufanja z emulatorji adblue je zelo nazorno prišel do izraza pri merjenju vsebnosti dušikovih oksidov ob s tovornim prometom zelo obremenjeni brennerski avtocesti od Verone do Innsbrucka. Z meritvami so namreč želeli ugotoviti razliko v onesnaževanju v delovnih dneh, ko je na avtocesti veliko tovornih vozil in ob koncu tedna, ko je prepovedan promet tovornih vozil. Pričakovali so, da bodo razlike občutne: obremenitve bi morale biti večje ob koncu tedna, ker osebni avtomobili izpustijo v okolje več dušikovih oksidov kot tovornjaki. A pričakovanja se niso izpolnila – vsebnost dušikovih oksidov je bila večja med tednom kot ob koncu tedna. To je logično edino v primeru, da veliko tovornjakov uporablja emulatorje adblue in v okolje izpusti bistveno več dušikovih oksidov, kot bi jih smeli.

Položaj merilnika: znak za alarm pri nadzoru

Zakaj je v oglasu o emulatorju pomemben podatek o položaju merilnika za količino adblue v rezervoarju? Zato, ker večina emulatorjev merilnik postavi v položaj polovične ali polne napolnjenosti rezervoarja in je pri pregledu delovanja sistema za čiščenje izpusta to prvi, zelo pomemben znak, ki preglednika opozori, da ima tovornjak vgrajen emulator.